Danes se spominjamo rojstva klasika slovenske literature, borca za demokracijo in svobodo, nekdanjega ministra za kulturo ter soustanovitelja Slovenske demokratične zveze, predhodnice Slovenske demokratske stranke Rudija Šelige.
Rudi Šeligo se je rodil na današnji dan leta 1935. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval na Jesenicah, nato je šolanje nadaljeval v Tolminu, kjer je maturiral in se kasneje vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto ter leta 1960 diplomiral iz filozofije in psihologije. Dve leti pred tem je bil priča aretaciji dr. Jožeta Pučnika, s katerim sta prijateljevala in si delila demokratičen pogled na svet. Med drugim sta v letih 1957 in 1958 tudi sodelovala pri ustvarjanju Revije 57. Šeligo je bil sourednik revije Perspektive in glavni urednik revije Problemi. Predvsem revija Perspektive, ki je bila s strani totalitarnega režima ukinjena, tako kot Revija 57, je izžarevala idejo o svobodi izražanja, ki pa ji nekdanji jugoslovanski sistem ni bil naklonjen. Ob urejanju revij je Šeligo napisal veliko književnih del, ki imajo neprecenljivo vrednost. Na podlagi izjemnega opusa je dvakrat prejel Grumovo nagrado za dramatiko, nagrado Prešernovega sklada, nagrado Kresnik in leta 1989 tudi Prešernovo nagrado. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (1987–1991) je Rudi Šeligo opravil pomembno delo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. V času, ko so nam pretile grožnje totalitarnega režima, je bil Šeligo eden tistih slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki so si s pogumom drznili stopiti naprej in s svojim delovanjem opraviti ključno vlogo pri zagonu slovenske pomladi. Kot zagovornik sprememb družbeno-političnega sistema je bil med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze in leta 1990 na njeni listi izvoljen za poslanca. Od leta 1990 do leta 1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo. Ob zamenjavi Janeza Janše na mestu obrambnega ministra leta 1994, je bil Šeligo mnenja, da »gre za restavracijo bivšega režima«. Ob tem je tudi dejal, da »centri moči točno vedo, da če se simbol Janeza Janše odreže, so s tem spodrezane energije demokraciji in samostojnosti.« Od junija do novembra leta 2000 je bil minister za kulturo. Leta 2003 je za roman Izgubljeni sveženj prejel nagrado kresnik za najboljši roman.
Rudi Šeligo je bil človek poguma in vedno na strani pravice ter resnice. Ko so lovke jugoslovanskega totalitarnega sistema grobo posegle v slovensko suverenost in na podlagi izmišljenih obtožb ustvarile proces JBTZ, je Društvo slovenskih pisateljev z Rudijem Šeligo na čelu v znak podpore organiziralo serijo izrednih literarnih večerov. Tudi ti večeri so vodili k porajajoči se demokraciji in civilne družbe ter pripomogli k zagonu slovenske pomladi, ki je na koncu slovenski narod pripeljala do osamosvojitve. Rudi Šeligo je vse do leta 2004, ko je zapustil svet, kot vizionar in mislec s svojim nastopom ter karizmo spreminjal in zaznamoval slovenski literarni ter gledališki prostor kakor tudi celotno družbo.