Na današnji dan leta 1935 se je rodil klasik slovenske literature in borec za demokracijo ter soustanovitelj Slovenske demokratične zveze, predhodnice Slovenske demokratske stranke Rudi Šeligo.
Rudi Šeligo se je rodil leta 1935 na Sušaku pri Reki, kjer je služboval njegov oče. Skupaj z družino so se leta 1939 preselili na Jesenice. Tam je Šeligo končal osnovno in srednjo šolo ter se nato vpisal na učiteljišče v Tolminu. Po končani maturi je šolanje nadaljeval ljubljanski Filozofski fakulteti in leta 1960 diplomiral iz filozofije in psihologije. Šeligo je kot urednik sodeloval pri ustvarjanju revij, ki so izžarevala idejo o svobodi izražanja, ki pa ji nekdanji jugoslovanski sistem ni bil naklonjen. Med letoma 1957 in 1958 je bil pomemben člen Revije 57, kot urednik je velik pečat pustil tudi pri Perspektivah in Problemih. Leta 1958 je bil tudi priča aretaciji dr. Jožeta Pučnika, s katerim sta prijateljevala in si delila demokratičen pogled na svet. Ob urejanju revij je napisal veliko književnih del, ki imajo neprecenljivo vrednost. Na podlagi izjemnega opusa je dvakrat prejel Grumovo nagrado za dramatiko, nagrado Prešernovega sklada, nagrado Kresnik in leta 1989 tudi Prešernovo nagrado. Leta 1987 je magistriral iz estetike. Od leta 1993 je predaval statistiko na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju.
V letih 1987–1991 je Šeligo bil predsednik Društva slovenskih pisateljev in soustanovitelj Slovenske demokratične zveze. V tem času je odigral pomembno vlogo pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju. Šeligo je bil tudi poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta 1990–1992 ter leta 2000 za kratek čas minister za kulturo. Ob zamenjavi Janeza Janše na mestu obrambnega ministra leta 1994, je Rudi Šeligo jedrnato predstavil, da »gre za restavracijo bivšega režima«. Dejal je, da »centri moči točno vedo, da če se simbol Janeza Janše odreže, so s tem spodrezane energije demokraciji in samostojnosti.«
Glas Rudija Šeliga smo lahko slišali v časih, ko se je slovenski narod soočal z grožnjami o zadušitvi možnosti za razvoj teženj po demokratizaciji družbe in osamosvojitvi Slovenije. V teh nepredvidljivih časih ob koncu 80ih in začetku 90ih letih prejšnjega stoletja je Rudi Šeligo pokazal, da je človek poguma in dejanj. Upal si je stopiti naprej in s svojo prezenco podati svoj prispevek k zagonu procesa slovenske osamosvojitve. Že v letu 1987 je Društvo slovenskih pisateljev (DSP) skupaj s Slovenskim sociološkim društvom začelo pripravljati Teze za ustavo Republike Slovenije kot odgovor na namero predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, da uveljavi prenovljeno centralistično in unitaristično ustavo SFRJ. Teze kot protiutež nove ustave so izhajale iz zgodovinske potrebe slovenskega naroda po samostojni in lastni državi. Takrat se je Rudi Šeligo tudi resno politično angažiral in bil zagovornik nujnih sprememb jugoslovanskega družbeno političnega sistema.
Rudi Šeligo je bil pomemben člen slovenskega pomladnega prebujanja in je sodeloval v demokratičnih procesih, ki so slovenskemu narodu prinesli samostojnost. Kot človek velike moralne avtoritete je odigral pomembno vlogo pri borbi za svobodo, pravičnost in demokracijo.
Foto: BoBo