Na današnji dan leta 1932 se je rodil dr. Jože Pučnik – osrednja osebnost slovenskega osamosvajanja in demokratičnih procesov, ki so se začeli dogajati v Sloveniji sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Jože Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v katoliški kmečki družini v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Že kot dijak Gimnazije v Mariboru je pokazal svojo kritično razmišljanje do tedanjega režima, ki mu je zaradi tega onemogočil opravljati maturo. Nekaj kritičnih misli, uperjenih proti takratnemu komunističnemu sistemu, je objavil v šolskem glasilu. Zapis je zadostoval, da je vzbudil pozornost oblasteh, ki so ga od takrat dalje redno spremljale. Ko so mu končno dovolili opravljanje mature, se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, kjer je leta 1958 diplomiral iz smeri filozofija in primerjalna književnost. Zaradi člankov, objavljenih v Reviji 57 - predvsem članka Naša družbena stvarnost in naše iluzije, v katerih je kritiziral partijo, ki da se birokratizira in oddaljuje od ljudstva - je bil obsojen na devet let zaporne kazni, saj naj bi s pomočjo člankov spodkopaval socialistično ureditev. Obsodba je služila kot vzorčni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izražajo svoje nasprotovanje totalitarnemu sistemu. Po petih letih je bil izpuščen. Že v naslednjem letu je s člankom "Problemi našega kmetijstva" opozoril na neučinkovito kmetijsko politiko, zato ga je oblast ponovno zaprla. Po izpustitvi leta 1966 ni uspel dobiti službe. Priložnosti je bil primoran iskati v tujini. Ustalil se je v Nemčiji, kjer je najprej diplomiral (ljubljanska univerza mu ni hotela dati potrdila, da že ima diplomo) nato doktoriral iz filozofije in sociologije ter postal predavatelj na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu.
V 80-tih letih preteklega stoletja je Jože Pučnik ponovno začel svoja razmišljanja objavljati v slovenskem časopisju. Priložnost za objavljanje je dobil v alternativni Novi reviji, kjer je formuliral zahteve po večstrankarskem parlamentarnem sistemu. Ker je bil Pučnik po srcu demokrat in domoljub, je v vihravem in nepredvidljivem času sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije, ene izmed predhodnic Slovenske demokratske stranke. Leta 1990 je kot vodja koalicije Demos le-to popeljal do zmage na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji.
Jože Pučnik je bil eden tistih velikih Slovencev, ki so morali zaradi svojih idej, svojega prepričanja in dela za domovino praktično pod prisilo to domovino zapustiti in oditi v izgnanstvo. Pučniku je komunistični režim zaradi boja za resnico vzel domovino in simbolično tudi doma. Na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika in v Slovenski demokratski stranki se trudimo, da se ime in lik velikega Slovenca ustrezno obravnava doma in v tujini. V letu 2012 smo stavbo, v kateri je glavno tajništvo SDS, preimenovali v Hišo Jožeta Pučnika. S tem dejanjem se mu je simbolično vrnil dom, ki mu ga je odvzel bivši režim. Prav tako je vlada dr. Jožetu Pučniku poimenovala osrednje slovensko letališče. Tako lahko vsak, ki pride z letalom v Slovenijo, se sreča s tem imenom in posredno s tistim usodnim delom naše zgodovine, ki nas je iz naroda preoblikovala v nacijo, v narod z lastno državo. Prav tako se je na pobudo evropskega poslanca Milana Zver, ena izmed konferenčnih sob v Evropskem parlamentu poimenovala po očetu slovenske države. Jože Pučnik je s tem postal prva osebnost v novejši zgodovini slovenskega naroda, ki ji je zunaj Slovenije posvečena takšna čast.
Jože Pučnik je jasno in glasno zagovarjal svoja stališča, ki so vsa leta njegovega življenja temeljila na demokraciji za boljši jutri slovenskega naroda, zato ga lahko upravičeno imenujemo za očeta slovenske države. Za vse to je Slovenija danes lahko hvaležna Pučniku. Življenjski moto dr. Jožeta Pučnika v slovenski politiki je bil boj za resnico in boj za blaginjo slovenskega človeka. Iz spoštovanja do njegovega dela, se je potrebno za uresničitev obeh boriti še naprej.
