Spomenka Hribar: Konsekvenc zavrnitve sporazuma se ni treba bati

Publicistka Spomenka Hribar argumentirano proti arbitražnemu sporazumu. Spomenka Hribar, siceršnja zagovornica vladne koalicije, se je izrekla proti arbitražnemu sporazumu. Navedla je kar nekaj argumentov, ki si jih lahko preberete v nadaljevanju.

Delo – Sobotna priloga, 29. 05. 2010Nihče nima pravice, da sam odloča ali določa prihodnost naroda, nas vseh!Razlage, da odločitev ne bo dokonča, so po mojem namerno zavajanje javnosti.Če bi se v času pred plebiscitom takratna (Demosova) pozicija obnašala tako, kot se današnja (Pahorjeva), do plebiscita in posledično do osamosvojitve ne bi nikoli prišlo!Referendum 6. junija je zato alibi za pozicijo, iskanje legitimnosti, potem ko si že vse sam odločil in določil in s tem »zamočil«. Zdaj pa potrebuješ, da te nekdo potreplja po ramenu in reče: Saj je v redu.Premierovo soliranje je torej določilo ves kasnejši potek dogodkov, predvsem pa je razklalo volilno telo! Tako razdeljeno, kot je sedaj, po osamosvojitvi še ni bilo!Najprej pade v oči dejstvo, da je premier privolil v deblokado hrvaškega vstopa v EU brezpogojno – ne da bi zahteval, prvič, kot osnovni pogoj sporazumevanja faktični umik hrvaške policije s teritorija, ki je bil pod slovensko jurisdikcijo na dan 25. junija 1991. Drugič: privolil je v nedoločno zapisano našo zahtevo po (teritorialnem!) stiku z odprtim morjem. Tretjič: mejna vprašanja se bodo reševala po vstopu Hrvaške v EU.Žal mi zagotavljanje predsednika države, da je sporazum dober, da imamo dobre argumente, ne zadostuje. »Razumno tveganje «, ki je sicer prisotno pri vsaki arbitraži, ne sme preseči tveganja, da bi to, kar smo 25. junija 1991 imeli, za vselej izgubili.Konsekvenc, če bo sporazum na referendumu zavrnjen, ne more biti, predvsem pa se jih ni treba vnaprej bati. Pridobili pa bi čas za dejanski premislek in ponovni začetek mejnih pogajanj, ki bi morala biti končana pred vstopom Hrvaške v EU. Ali pa bi do tedaj dosegli vsaj to, da bi Hrvaška priznala našo pravico do teritorialnega stika z odprtim morjem in se umaknila s »spornih območij«.Vsakdo se bo na referendumu moral odločiti sam – po svoji vesti in svojih pričakovanjih, v kakšnih mejah bo in kakšna naj bo tudi sicer Slovenija v prihodnosti!
Finance, 31. 05. 2010Mejno vprašanje je zadeva, ki presega volilno razpršenost, to so vprašanja, ki zadevajo nacijo kot tako in bi do nacionalnega soglasja moralo priti pred ratifikacijo AS! Potem bi bil tudi referendum nepotreben. Predvsem pa; do razkola, ki nas bo še dolgo bremenil, sploh ne bi bilo prišlo!Kako naj ne bomo nezaupljivi, če pa vlada dela na pamet (po svoji pameti), če svoje diplomatsko delo skriva tudi potem, ko ni več treba, če skriva besedilo AS in če ne zna braniti svojih dejanj! In še naprej: če nima strategije ravnanj a v primeru razmejevanja s Hrvaško. Na hitro je razglasila blokado hrvaškega vstopa v EU, na hitro in brezpogojno jo je preklicala, sprejela nedorečen sporazum, ni obvestila javnosti,kaj po njenem AS sploh pomeni – in namesto da bi dosegla sporazum z opozicijo, je odgovornost za svojo odgovornost preložila na ramena volivcev!Več si lahko preberete na:http://www.delo.si/clanek/107902http://www.finance.si/280985/Z-nezaupanjem-v-referendum