Spomenica o arbitražnem sporazumu Zbora za republiko

Zbor za republiko je objavil spomenico v zvezi z arbitražnim sporazumom. Svoj podpis lahko prispevate na spletni strani http://www.zborzarepubliko.si/. V nadaljevanju objavljamo celotno besedilo.SPOMENICA
V ZVEZI Z ARBITRAŽNIM SPORAZUMOM MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO

Z osamosvojitvijo in vzpostavitvijo lastne države smo postali subjekt mednarodne politike, enaki drugim. Žal nekateri v politiki tega ne razumejo. Ker ne razumejo, ne znajo skrbeti za temeljni narodni interes, ki je v tem, da varujemo in ohranimo ozemlje, ki nam zgodovinsko pripada v okviru države, s katero smo se končno uresničili kot mednarodnopravni subjekt. Posledica tega je položaj, v katerem smo se znašli z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško. Z njim je ogroženo tisto, kar nam je mednarodna skupnost po drugi svetovni vojni dala kot nadomestilo za slovensko ozemlje, ki je ostalo v Italiji.

Podcenjujoč odnos do teh vprašanj kaže na odsotnost osnovnega spoštovanja do lastnega naroda. Evropska unija in ostala mednarodna javnost želi, da mejni problem s Hrvaško rešimo, vendar nam ne zapoveduje, ne kdaj in ne kako, predvsem pa od nas ne zahteva žrtev. Z odpovedovanjem ozemlju, zlasti pa pravici do teritorialnega dostopa do odprtega morja, se samo smešimo in trajno zapravljamo položaj, ki smo ga dosegli v času po osamosvojitvi, zlasti z vključevanjem in aktivnim delovanjem v mednarodnih organizacijah.

Zaman je pričakovati, da nas bodo drugi spoštovali, če se sami ne bomo.

Ozemlje in ljudje ob današnji slovenski obali so vselej imeli svobodno in neodtujljivo povezavo z odprtim morjem in nihče nima nikakršne pravice, da nam to danost krati in omejuje.

Zato izjavljamo: 

1. Zavzemamo se za vsestransko odlične sosedske odnose s Hrvaško in menimo, da nerešeno mejno vprašanje ne more in ne sme biti ovira za sodelovanje.

2. Vlada Boruta Pahorja je v postopku pogajanj, podpisa in ratifikacije arbitražnega sporazuma prekršila osnovne standarde politične kulture, saj je popolnoma prezrla  mnenja pomembnega dela strokovne javnosti, civilne družbe in opozicijskih strank.

3. Odločitev o ratifikaciji arbitražnega sporazuma z navadno večino v državnem zboru je sramoten ustavni in etični madež na slovenski parlamentarni demokraciji. Gre za odločitev z daljnosežnimi posledicami za strateške interese slovenskega naroda in slovenske države. Vladajoča koalicija je nikakor ne bi bila smela sprejeti sama brez širšega soglasja parlamentarnih strank, strokovne javnosti oziroma najširše civilne družbe. Ob tem poudarjamo tudi to, da je reševanje mejnega spora ustavna materija, saj meje države ureja temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Izid arbitraže bi povzročil potrebo po spremembi ustave, na kar je opozorilo tudi ustavno sodišče.

4. Razdvojenost na dva tabora pri strateško tako pomembnem zunanjepolitičnem vprašanju je nekaj, česar si ne bi smeli dovoliti. Je v nasprotju s plebiscitarno odločitvijo pred dvajsetimi leti, ko smo se enoglasno, nerazdvojeni zavezali za osamosvojitev in s tem za moderno, demokratično državo evropskega duha, ki se ne bo izmikala ključnim odločitvam, ampak bo z vso odločnostjo znala varovati in braniti v preteklosti že prevečkrat okrnjeno izvorno zgodovinsko celovitost  slovenskega sveta.

5. Arbitražni sporazum ne zagotavlja uveljavitve temeljnega strateškega interesa Slovenije – teritorialne povezave z odprtim morjem, temveč Sloveniji omogoča zgolj »služnost« oziroma »neškodljivi prehod« iz slovenskega teritorialnega morja preko hrvaškega na odprto morje. Opozarjamo tudi, da je Hrvaška ob ratifikaciji sporazuma sprejela enostransko izjavo, ki se glasi tako: »Nič v Sporazumu o arbitraži med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.« Enostranske izjave resda nimajo mednarodno pravnega učinka, vendar jasno kažejo, kakšni so bili cilji, nameni in pričakovanja Hrvaške ob podpisu sporazuma.

V primerjavi s podpisanim, a neuresničenim sporazumom Drnovšek-Račan je sporazum Pahor-Kosor neprimerno slabši in predstavlja veliko tveganje, ki ga Sloveniji ni treba sprejeti in nanj tudi ne sme pristati. 

Slovenija ni in ne sme postati ozemeljsko prikrajšana država. Ohraniti mora povezavo z odprtim morjem preko svojih – slovenskih teritorialnih voda.

6. Ni res, da bi se v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu Slovenija znašla v neprijetnem položaju in bi bil okrnjen njen ugled. Številnim evropskim državam, ki so v zadnjih letih ob vrsti mednarodnih dokumentov, od evropske ustavne pogodbe dalje, znale zaščititi svoje nacionalne interese (zadnji primer Irske), je ugled narasel in jih mednarodna skupnost bolj upošteva.

7. Zato državljankam in državljanom Slovenije predlagamo, da na referendumu o arbitražnem sporazumu 6. junija 2010 glasujete PROTI potrditvi ratifikacije škodljivega arbitražnega sporazuma.

8. Po zavrnitvi arbitražnega sporazuma na referendumu mora Slovenija takoj zahtevati vzpostavitev stanja na dan 25. junij 1991 in spodbuditi nadaljnje bilateralne in multilateralne pogovore o ureditvi mejnih vprašanj s Hrvaško. V teh postopkih mora uveljaviti svoje strateške interese, zlasti interes po ohranitvi teritorialnega dostopa do odprtega morja. Slovenska politika mora v odnosu do Hrvaške nastopati enotno, odločitve je treba oblikovati s širokim soglasjem parlamentarnih strank, strokovne javnosti in civilne družbe.PODPISNIKI SPOMENICE:
doc. dr. Gregor Virant
mag. Andrej Aplenc
doc. dr. Matej Avbelj
akad. prof. dr. France Bernik
akad. prof. Janez Bernik
dr. Mihael Brejc
prof. dr. Janez Čebulj
mag. Drago Demšar
Dominik Frelih
akad. Niko Grafenauer
prof. dr. Stane Granda
prof. ddr. Igor Grdina
akad. Andrej Jemec
prof. dr. Tone Jerovšek
prof. dr. Janez Juhant
akad. prof. dr. Janko Kos
dr. Marko Kos
prof. dr. Edvard Kovač
Zlata Krašovec
Tone Kuntner
dr. Jernej Letnar Černič
izr. prof. dr. Matej Makarovič
prof. dr. Saša Markovič, dr. med.
prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik
prof. dr. Marko Pavliha
Marko Pogorevc
prof. dr. Dimitrij Rupel
doc. dr. Brane Senegačnik
dr. Malina Schmidt Snoj
Zorko Simčič
prof. dr. Vasko Simoniti
Jože Snoj
prof. dr. Ivan Štuhec
prof. dr. Lovro Šturm
izr. prof. dr. Matevž Tomšic
izr. prof. dr. Boštjan M. Turk
prof. dr. Žiga Turk
Dare Valič
Vinko Vasle
Tomaž Zalaznik
prof. dr. Jure Zupan