Sonja Ramšak: "Stopnja korupcije v Sloveniji se povečuje, kljub temu, da imamo ustanovljen samostojen organ, ki naj bi se uspešno boril proti njej"

Poteze, kot je zaposlitev člana KPK Praprotnika pri preiskovancu KPK, komisijo še dodatno diskreditira in jemlje verodostojnost za vse primere, ki jih je komisija obravnavala. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo problematiko politike zaposlovanja v državnih podjetjih in naraščajoče sistemske korupcije. Predlog sklepa je v obravnavo državnemu zboru predložila skupina 26-ih poslank in poslancev SDS, s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Stališče Poslanske skupine SDS je predstavila Sonja Ramšak.

SONJA RAMŠAK: V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da se po vseh kazalnikih stopnja korupcije v Sloveniji povečuje, kar izhaja tudi iz evropskega protikorupcijskega poročila, ki ga je objavila Evropska komisija, dne 3. 2. 2014, ki obsega pregled stanja na področju korupcije in njenega omejevanja v državah članicah EU. V delu poročila, ki se nanaša na analizo javnega mnenja sodi Slovenija po mnenju prebivalcev v skupino državi, v katerih je korupcija eden najresnejših problemov. Evropska komisija je v analitičnem delu, ki se nanaša na Republiko Slovenijo izpostavila probleme pomanjkanja integritete, uveljavljanja odgovornosti in nizke politične ter pravne kulture nosilcev javnih funkcij, počasnost delovanja pravosodnega sistema, področje javnega naročanja, nasprotje interesov in klientelizem pri poslovanju z državo ter državnimi podjetji, nesorazmerno močne politične vplive in pomanjkanje transparentnosti ter nadzor pri delovanju podjetij v državni lasti, pomanjkljiv pravni okvir nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev in poslovodnih oseb ter nadzornikov v državnih podjetjih ter nezadostne kadrovske in finančne kapacitete nekaterih nadzornih organov, vključno s Komisijo za preprečevanje korupcije na kar je komisija opozorila tudi v poročilu o delu Komisije za preprečevanje korupcije v letu 2013. Dejstvo je torej, da se stopnja korupcije v Sloveniji povečuje, kljub temu, da imamo ustanovljen samostojen organ, to je Komisijo za preprečevanje korupcije, ki naj bi se zlasti pod nekdanjim vodstvom, torej pod vodstvom mag. Gorana Klemenčiča, Roka Praprotnika in dr. Liljane Selinšek uspešno borila proti korupciji. Zaposlitev enega od zdaj že bivših članov senata Komisije za preprečevanje korupcije Roka Praprotnika na delovno mesto direktorja Centra za skladnost poslovanja v Novi Ljubljanski banki delniški družbi pa žal še dodatno meče slabo luč na državni organ, katerega glavna naloga bi morala biti boj s korupcijo in zagotavljanje integritete pri delu državnih organov. Takšne poteze, kot je zaposlitev člana KPK Roka Praprotnika pri preiskovancu Komisije za preprečevanje korupcije, komisijo še dodatno diskreditira in jemlje verodostojnost za vse primere, ki jih je komisija obravnavala tudi za tiste, kjer KPK nesporno odločala, nevtralno in je pripomogla k odkrivanju korupcije. Primer zaposlitve zdaj že bivšega člana senata KPK v Novi Ljubljanski banki, ki je v državni lasti in se sanira z denarjem nas davkoplačevalcev, je nedvomno delo podoben primeru tožilca Boštjana Penka, ki se je kot tožilec na sestankih srečeval z obdolženim Ivanom Zidarjem, proti kateremu je tekel kazenski postopek, nato pa izstopil iz tožilskih vrst ter kot odvetnik postal zagovornik tega istega Ivana Zidarja v odvetniški družbin, ne boste verjeli, Nine Zidar Klemenčič, žene zdaj že bivšega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije.V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da gre pri zaposlitvi Roka Praprotnika v Novi Ljubljanski banki za resni sum koruptivnega ravnanja uprave Nove Ljubljanske banke, ki je na eni strani napovedala da bodo do konca leta odpustila preko 700 zaposlenih, zaprla 22 poslovalnic, ukinila kar nekaj bankomatov, na drugi strani pa je zaposlila Roka Praprotnika, novinarja in politologa na delovno mesto, ki po veljavnih standardih zahteva določena znanja in sposobnosti s področja bančništva. Pri tem v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da ne gre za vmešavanje politike v korporativno upravljanje banke, kar bi radi nekateri prikazali, temveč za opozarjanje na nedopustna ravnanja, ki vsebujejo elemente sistemske korupcije. Gre torej za resen sum, da je vodstvo Nove Ljubljanske banke razpis objavilo in izbralo Roka Praprotnika izključno in samo zato, da bi omenjenemu zagotovilo dobro plačano delovno mesto, kot povračilo za postopke neukrepanja zoper Novo Ljubljansko banko s strani Komisije za preprečevanje korupcije, v času ko je Rok Praprotnik opravljal naloge namestnika predsednika te komisije ali kot povračilo za kakšno drugo preteklo delo na komisiji. Dejstvo torej ostaja, da Rok Praprotnik nima ustreznih izkušenj s področja bančništva, niti jih ni imel, ko je kot podpredsednik KPK sodeloval pri pripravi pomanjkljive ocene stanja v slovenskem bančnem sistemu z vidika sistemske korupcije. Naj spomnim, da je bila po poročanju medijev za zasedbo delovnega mesta direktorja Centra za skladnost poslovanja Nove Ljubljanske banke zahtevana izobrazba ekonomske ali druge družboslovne smeri ter le pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti na vodstvenih položajih. Glede na to, da se za primerljive položaje v tujih bankah in drugih domačih bankah zahtevajo bistveno strožji kriteriji, predvsem pa izkušnje na področju bančništva, je mogoče zaključiti, da je šlo pri zaposlitvi Roka Praprotnika za namensko prirejen razpis, v kolikor so se pogoji za delovno mesto pri tem razpisu omilili. Odkritje pravih razlogov za zaposlitev Roka Praprotnika v Novi Ljubljanski banki po mnenju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ni pomembna samo z vidika primernosti in zakonitosti zaposlitev v državni banki temveč sta odkritje pravih razlogov in razprava o teh razlogih pomembna tudi za pojasnitev okoliščin namena delovanja Komisije za preprečevanje korupcije od njene ustanovitve dalje in imenovanje članov te komisije po političnih kriterijih z naprej določenimi političnimi cilji. Ker je v nadzoru KPK nad bančnim sistemom z vidika sistemske korupcije v uvodu podrobno spregovoril že poslanski kolega dr. Vinko Gorenak, naj ponovno opozorim le na to, da iz ocene stanja v slovenskem bančnem sistemu, z vidika sistemske korupcije, ki jo je Komisija za preprečevanje korupcije sprejela v letu 2013 razvidno, da gre le za pavšalno navedene nepravilnosti in da KPK ni razkrila oziroma niti ni ugotavljala konkretnih oseb, ki so v to vpletene, niti na strani bank, niti na strani prejemnikov kreditov.Ocena oziroma poročilo je bilo očitno namerno preveč splošno in premalo konkretno, da bi se lahko na njegovi podlagi razkrili odgovorni za sistemsko korupcijo ali sprejeli kakršnikoli primerni ukrepi za preprečevanje nadaljnje sistemske korupcije v bančnem sistemu. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke obžalujemo, da koalicijske poslanke in poslanci na matičnem odboru, to je na Odboru za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo niste podprli predlaganega sklepa oziroma priporočil.S sprejetjem predlaganih priporočil bi namreč omogočili širšo razpravo o sistemski korupciji in omogočili tudi sprejem ustreznih zakonskih predlogov ter s tem potrdili, da imamo vsi skupaj resen namen, da se borimo proti sistemski korupciji, ne le z besedami temveč tudi z dejanji. Hvala lepa.