Sonja Ramšak: "Preimenovanje vojašnice povzroča nepotrebne delitve med državljankami in državljani"
torek, 11. 6. 2013Slovenci smo ravno zaradi takšnih dejanj še vedno ujetniki preteklosti, neresnic in zgodovinskih laži. Na pobudo poslanske skupine SDS je odbor za obrambo danes razpravljal o preimenovanju Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana – Staneta. Po mnenju poslanske skupine SDS je ravnanje ministra za obrambo Romana Jakiča, ki je podpisal odredbo o preimenovanju, nesprejemljivo, saj se s tem dejanjem poveličuje osebnost, ki simbolizira komunistični totalitarni sistem na eni strani, na drugi strani pa je takšen poskus restavriranja komunističnega totalitarnega sistema in oživljanja revolucije, dejanje, ki po nepotrebnem povzroča delitve med državljankami in državljani.
V nadaljevanju objavljamo uvodno obrazložitev, ki jo je na seji odbora podala poslanka SDS Sonja Ramšak.Spoštovani predsednik odbora,
Spoštovani minister s sodelavci,
Spoštovani kolegice in kolegi poslanci!Dovolite mi, da svojo uvodno besedo začnem s citatom Radivoja Humarja zapisanega v knjigi Jožka Šavlija KARANTANIJA:
»Življenje je boj, pravi pregovor. Tudi narod kot takšen ima svoj boj, boj posameznika za vsakdanje preživetje, pa tudi boj naroda za obstanek. Ta boj ni samo tvarne, je tudi idejne narave. To je boj z ideologijami, ki jih nasprotnik nenehno iznaša, zato da narod bi izgubil zaupanje v smisel lastnega obstoja.«.Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je dne 31. maja 2013 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za obrambo zaradi »Preimenovanja vojašnice Slovenske vojske« oziroma »preimenovanja Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana Staneta«.Minister za obrambo, gospod Jakič, je dne 16. maja 2013, podpisal akt, s katerim je Vojašnico Celje preimenoval v Vojašnico Franca Rozmana – Staneta. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je podpisani akt v delu, s katerim se odreja preimenovanje Vojašnice Celje, v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave Republike Slovenije, pri čemer svoje mnenje opiramo tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-109/10, z dne 26. 9. 2011, ko je sodišče zaradi ugotovljene protiustavnosti odpravilo 2. člen Odloka Mestne občine Ljubljana o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana.Naj spomnim, z odlokom je Mestna občina Ljubljana določila novo poimenovanje ceste z imenom »Titova cesta« in njen potek na območju te občine.Ustavno sodišče je v tem konkretnem primeru odločilo, da je odpravljena določba odloka v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave Republike Slovenije, ki vsebinsko opredeljuje Republiko Slovenijo kot ustavno demokracijo, kot državo, v kateri je ravnanje organov oblasti pravno omejeno z ustavnimi načeli ter s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Protiustavnost predpisa ali drugega oblastnega ravnanja, ki ima simbolni pomen, nastopi takrat, kadar ta simbol z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so v celoti nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami in »načelom spoštovanja človekovega dostojanstva«, ki je temeljna ustavna vrednota. Človek in njegovo dostojanstvo sta v središču njenega obstoja in delovanja. V ustavni demokraciji je človek subjekt in ne objekt oblastnega delovanja.V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je ravnanje ministra za obrambo ob izdaji akta o preimenovanju Vojašnice Celje nesprejemljivo, saj se s tem dejanjem poveličuje osebnost, ki simbolizira komunistični totalitarni sistem na eni strani, na drugi strani pa je takšen poskus restavriranja komunističnega totalitarnega sistema in oživljanja revolucije, dejanje, ki po nepotrebnem povzroča delitve med državljankami in državljani.V dogovoru o sodelovanju Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev, oziroma v Protokolu o sodelovanju koalicijskih partnerjev ste zapisali, da:vas bodo pri uresničevanju dogovora vodile temeljne demokratične in etične vrednote: nedotakljivost človekovih pravic in svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva in medsebojno spoštovanje;da se boste kot odgovorni nosilci in nosilke političnih funkcij strogo vzdržali slehernih dejanj ali besed, ki bi izključevale, podpihovale nestrpnost ali sovraštvo;da ne boste odpirali vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine (dogajanja v drugi svetovni vojni in po njej, dogajanja v času demokratizacije in osamosvojitve) ter, da se boste držali načela, naj politika o teh vprašanjih spregovori samo v primeru, ko se je sposobna poenotiti.Vaš dogovor v tem delu ni veljal niti dva meseca.Vaše dejanje preimenovanja Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana – Staneta, ni presenečenje, saj se je napovedovalo že takoj po vaši izvolitvi za ministra za obrambo, svojo potrditev pa je doživelo na eni izmed sej Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana ter na spominski slovesnosti ob dnevu Ljubljane na Orlah, ko vas je k preimenovanju javno pozival »zamrznjeni predsednik Pozitivne Slovenije« in župan Mestne občine Ljubljana, gospod Janković. S tem dejanjem ste pokazali in dokazali, da pri sprejemanju svojih odločitev niste suvereni oziroma ste vezani na navodila gospoda Jankovića. Verjetno ste ga pri tem sicer razočarali, saj je gospod Janković pričakoval, da boste spremenili ime Vojašnice Edvarda Peperka in ji vrnili ime, ki ga je nosila pred preimenovanjem.Prav gotovo nam boste očitali, da nismo nasprotovali preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Ljubljani v Vojašnico Edvarda Peperka, ki se je zgodila v mandatu ministra Hojsa. Toda pri tem gre za bistveno razliko, saj gre pri poimenovanju vojašnice v Vojašnico Edvarda Peperka za poimenovanje po eni prvih žrtev vojne za Slovenijo in pri državljanih ne vzbuja »negativnih« čustev kot jih pri delu državljank in državljanov vzbuja ime Franca Rozmana – Staneta, o katerem zgodovina in zgodovinarji še niso rekli zadnje besede.Kot je znano, se je Franc Rozman – Stane leta 1936 v času španske državljanske vojne kot španski borec v okviru španske republikanske vojske pridružil bataljonu Dimitrov v 15. Mednarodni brigadi, kjer je bil kasneje po končani podčastniški šoli v Jarmi, tudi poveljnik čete, pri čemer ni nepomembno, da se je novembra in decembra 1936 v Jarmi zgodil največji poboj civilistov med špansko državljansko vojno, ki ga je republikanska vojska zagrešila nad uporniškimi nacionalističnimi silami, kjer naj bi življenje izgubilo med dva in štiri tisoč nedolžnih ljudi. Po dostopnih virih je moč sklepati, da so pri pobojih sodelovale tudi komunistične enote znotraj mednarodnih brigad. Zato bi bilo prav, da zgodovinarji opravijo svoje delo, raziščejo ta del zgodovine in na podlagi zgodovinskih dejstev ovržejo oziroma potrdijo navedena dejstva. Vse do razjasnitve vloge Franca Rozmana – Staneta v tem času, pa je nedostojno in nedopustno, da se po njem na novo poimenuje kakršenkoli objekt, ulica, kaj šele katerakoli objekt Slovenske vojske, ki deluje tudi v okviru Nato obrambnih sil.In če se ozremo v čas II. svetovne vojne, predstavlja lik Franceta Rozmana – Staneta za del državljanov pomembno osebnost Narodno-osvobodilne vojne, pa drugi strani, pa večina državljanov meni, da gre za osebo, ki jo nekatera zgodovinska dejstva povezujejo tudi z zločini nad civilnim prebivalstvom oziroma, za osebo, ki je kršila temeljne človekove pravice oziroma načelo spoštovanja človekovega dostojanstva.Kot poveljnik Štajerskega bataljona, ki se je kasneje preimenoval v II. grupo odredov, naj bi, glede na dostopne vire, na Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, zagrešil posredno oziroma neposredno, več zločinov nad civilnim prebivalstvom in s tem povzročil veliko trpljenja in gorja. V zapisu Iva Žajdele z naslovom Zločinska pot narodnega heroja Franca Rozmana – Staneta, lahko zasledimo kronološki pregled »narodnoosvobodilnih akcij«, ki so jih v obliki likvidacij, ropov in ugrabitev izvajale enote pod vodstvom Franca Rozmana – Staneta.Naj spomnim, da je Edvard Kardelj, 17. 7. 1942 leta Ivo Lola Ribarju poslal poročilo o politično vojaški situaciji v Sloveniji, ki je deloma objavljeno tudi v drugi knjigi Dokumentov ljudske revolucije in se nahaja v Arhivu Slovenije. Žal pa je v knjigi izpuščeno poglavje, v katerem Kardelj piše:”Včasih so (partizani, opomba avtorja) nekaj mnogo likvidirali. Tako je na primer 2. grupa likvidirala mesečno samo na enem majhnem odseku povprečno do 60 ljudi. Zgodile pa so se tudi hujše stvari, o katerih ti pismeno ne bom govoril.” (navedeni citat se nahaja v omenjeni knjigi na strani 324, opomba 17). V originalu se ta navedek v poročilu nahaja v Arhivu Slovenije in so ga režimski zgodovinarji namenoma izpustili.Franc Rozman – Stane je bil, tu ni nobenega dvoma, komunističnemu in revolucionarnemu vodstvu zelo lojalen, zato je bil kljub temu, da je na svoji poti za seboj pustil veliko trupel oziroma kršil temeljne človekove pravice, kasneje nagrajen s funkcijo komandanta Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Vodstvu revolucije je bilo seveda najbolj pomembno, da revolucija zmaga in pride na oblast, za dosego tega cilja pa sredstva in število žrtev ni bilo pomembno. Ob preimenovanju Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana – Staneta je potrebno opozoriti, da Ustava Republike Slovenije, Slovenijo opredeljuje kot »demokratično, pravno in socialno državo«, ki na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin izhaja iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A, kot skupnem idealu vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, pri pouku in vzgoji razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje in spoštovanje, tako med narodi držav članic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo.Že v uvodu sem omenila Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je dne 26. 9. 2011 razveljavilo določbo odloka Mestnega občine Ljubljana o poimenovanju ulice po Josipu Brozu Titu. V svoji obrazložitvi je Ustavno sodišče zapisalo, da je takšno poimenovanje v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva. Prav tako je zapisalo, da namen postopka ni bila presoja osebnosti in konkretnih ravnanj Josipa Broza Tita, kakor tudi ne zgodovinska presoja dejstev in okoliščin, temveč je bila ustavnopravno upoštevana simbolna razsežnost njegovega imena. O protiustavnosti predpisa ali drugega oblastnega ravnanja, ki ima simbolni pomen, je mogoče govoriti takrat, kadar ta simbol z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija in vladavina prava. In še, da ker je poimenovanje javnih prostorov oblastno dejanje, to pomeni, da daje oblast tem vrednotam priznanje, jih podpira ali se z njimi poistoveti.V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da to velja tudi za Franca Rozmana – Staneta, ki je kot vojaški poveljnik preko hierarhije poveljevanja, kršil takratne mednarodne konvencije in sodeloval ali dopuščal izvajanje vojnih zločinov nad civilisti brez uporabe pravnih sredstev, kar je navsezadnje potrdilo tudi poročilo, ki ga je 17. Julija 1942 vodja Komunistične partije Slovenije, Edvard Kardelj poslal Ivu Loli Ribarju, članu Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Pod njegovim vodstvom so se izvedli torej zločini proti človečnosti.Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke menimo, da poimenovanje javnih objektov po osebnostih, ki so jih zaznamovala dejanja, neskladna z obče človeškimi vrednotami in temeljnimi človekovimi pravicami, pomeni preziranje demokratičnih vrednot in poveličevanje totalitarnih vrednot, ki jih obsoja mednarodna skupnost.Na tem mestu je potrebno spomniti, da je Evropski parlament 2. 4. 2009, sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je obsodil vse zločine proti človeštvu in kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili trije totalitarizmi (fašizem, nacizem in komunizem), Državni zbor Republike Slovenije pa je 22. 10. 2009 sprejel Deklaracijo o seznanitvi z zgoraj omenjeno resolucijo.V Slovenski demokratski stranki se sprašujemo, zakaj ste, gospod minister, preimenovanje Vojašnice Celje opravili ravno v dneh, ko mineva 23 let od ustanovitve Maneverske strukture narodne zaščite kot predhodnice Slovenske vojske in ali res ni bilo mogoče vojašnice poimenovati po osebi, ki bi nas državljanke in državljane združevalo in ne ponovno delilo?Tovrstna poimenovanja po našem mnenju kažejo tudi na stanje duha ter etičnih načel in so v posmeh vsem žrtvam komunističnega totalitarizma, Slovenci pa smo ravno zaradi takšnih dejanj še vedno ujetniki preteklosti, neresnic in zgodovinskih laži.V medijih sem, spoštovani minister, zasledila vašo izjavo, da “ne boste prisluhnili opoziciji, ki zahteva preklic odločitve o preimenovanju celjske vojašnice, tako kot tudi vaš predhodnik Aleš Hojs ni prisluhnil opoziciji pred letom dni, ko je preimenoval Vojašnico Franc Rozman Stane v Vojašnico Edvarda Peperka, ki je dal svoje življenje v prvih dneh vojne za Slovenijo, leta 1991.”Ta vaša izjava, minister, ponovno kaže na vaš odnos do osamosvojitve Slovenije, na nespoštovanje demokratičnih vrednot slovenske pomladi in osamosvojitve, kajti ime Edvarda Peperka ni omadeževano z nespoštovanjem temeljnih človekovih vrednot, s teptanjem načela človekovega dostojanstva in ni omadeževano s poboji civilnih žrtev. Nenazadnje, ne gre za osebo, ki bi kršila eno od temeljnih človekovih pravic, to je “nedotakljivost človekovega življenja” kot tudi ne “pravice do sodnega varstva”.
Zaradi vsega navedenega, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da Odbor po opravljeni razpravi s sklepom pozove ministra za obrambo, da razveljavi sporno odredbo o preimenovanju Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana Staneta.
Jože Pučnik, oče slovenske države, je nekoč vzkliknil: “Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre.”
V nadaljevanju objavljamo uvodno obrazložitev, ki jo je na seji odbora podala poslanka SDS Sonja Ramšak.Spoštovani predsednik odbora,
Spoštovani minister s sodelavci,
Spoštovani kolegice in kolegi poslanci!Dovolite mi, da svojo uvodno besedo začnem s citatom Radivoja Humarja zapisanega v knjigi Jožka Šavlija KARANTANIJA:
»Življenje je boj, pravi pregovor. Tudi narod kot takšen ima svoj boj, boj posameznika za vsakdanje preživetje, pa tudi boj naroda za obstanek. Ta boj ni samo tvarne, je tudi idejne narave. To je boj z ideologijami, ki jih nasprotnik nenehno iznaša, zato da narod bi izgubil zaupanje v smisel lastnega obstoja.«.Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je dne 31. maja 2013 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za obrambo zaradi »Preimenovanja vojašnice Slovenske vojske« oziroma »preimenovanja Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana Staneta«.Minister za obrambo, gospod Jakič, je dne 16. maja 2013, podpisal akt, s katerim je Vojašnico Celje preimenoval v Vojašnico Franca Rozmana – Staneta. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je podpisani akt v delu, s katerim se odreja preimenovanje Vojašnice Celje, v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave Republike Slovenije, pri čemer svoje mnenje opiramo tudi na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-109/10, z dne 26. 9. 2011, ko je sodišče zaradi ugotovljene protiustavnosti odpravilo 2. člen Odloka Mestne občine Ljubljana o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana.Naj spomnim, z odlokom je Mestna občina Ljubljana določila novo poimenovanje ceste z imenom »Titova cesta« in njen potek na območju te občine.Ustavno sodišče je v tem konkretnem primeru odločilo, da je odpravljena določba odloka v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave Republike Slovenije, ki vsebinsko opredeljuje Republiko Slovenijo kot ustavno demokracijo, kot državo, v kateri je ravnanje organov oblasti pravno omejeno z ustavnimi načeli ter s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Protiustavnost predpisa ali drugega oblastnega ravnanja, ki ima simbolni pomen, nastopi takrat, kadar ta simbol z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so v celoti nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami in »načelom spoštovanja človekovega dostojanstva«, ki je temeljna ustavna vrednota. Človek in njegovo dostojanstvo sta v središču njenega obstoja in delovanja. V ustavni demokraciji je človek subjekt in ne objekt oblastnega delovanja.V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je ravnanje ministra za obrambo ob izdaji akta o preimenovanju Vojašnice Celje nesprejemljivo, saj se s tem dejanjem poveličuje osebnost, ki simbolizira komunistični totalitarni sistem na eni strani, na drugi strani pa je takšen poskus restavriranja komunističnega totalitarnega sistema in oživljanja revolucije, dejanje, ki po nepotrebnem povzroča delitve med državljankami in državljani.V dogovoru o sodelovanju Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev, oziroma v Protokolu o sodelovanju koalicijskih partnerjev ste zapisali, da:vas bodo pri uresničevanju dogovora vodile temeljne demokratične in etične vrednote: nedotakljivost človekovih pravic in svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva in medsebojno spoštovanje;da se boste kot odgovorni nosilci in nosilke političnih funkcij strogo vzdržali slehernih dejanj ali besed, ki bi izključevale, podpihovale nestrpnost ali sovraštvo;da ne boste odpirali vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine (dogajanja v drugi svetovni vojni in po njej, dogajanja v času demokratizacije in osamosvojitve) ter, da se boste držali načela, naj politika o teh vprašanjih spregovori samo v primeru, ko se je sposobna poenotiti.Vaš dogovor v tem delu ni veljal niti dva meseca.Vaše dejanje preimenovanja Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana – Staneta, ni presenečenje, saj se je napovedovalo že takoj po vaši izvolitvi za ministra za obrambo, svojo potrditev pa je doživelo na eni izmed sej Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana ter na spominski slovesnosti ob dnevu Ljubljane na Orlah, ko vas je k preimenovanju javno pozival »zamrznjeni predsednik Pozitivne Slovenije« in župan Mestne občine Ljubljana, gospod Janković. S tem dejanjem ste pokazali in dokazali, da pri sprejemanju svojih odločitev niste suvereni oziroma ste vezani na navodila gospoda Jankovića. Verjetno ste ga pri tem sicer razočarali, saj je gospod Janković pričakoval, da boste spremenili ime Vojašnice Edvarda Peperka in ji vrnili ime, ki ga je nosila pred preimenovanjem.Prav gotovo nam boste očitali, da nismo nasprotovali preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Ljubljani v Vojašnico Edvarda Peperka, ki se je zgodila v mandatu ministra Hojsa. Toda pri tem gre za bistveno razliko, saj gre pri poimenovanju vojašnice v Vojašnico Edvarda Peperka za poimenovanje po eni prvih žrtev vojne za Slovenijo in pri državljanih ne vzbuja »negativnih« čustev kot jih pri delu državljank in državljanov vzbuja ime Franca Rozmana – Staneta, o katerem zgodovina in zgodovinarji še niso rekli zadnje besede.Kot je znano, se je Franc Rozman – Stane leta 1936 v času španske državljanske vojne kot španski borec v okviru španske republikanske vojske pridružil bataljonu Dimitrov v 15. Mednarodni brigadi, kjer je bil kasneje po končani podčastniški šoli v Jarmi, tudi poveljnik čete, pri čemer ni nepomembno, da se je novembra in decembra 1936 v Jarmi zgodil največji poboj civilistov med špansko državljansko vojno, ki ga je republikanska vojska zagrešila nad uporniškimi nacionalističnimi silami, kjer naj bi življenje izgubilo med dva in štiri tisoč nedolžnih ljudi. Po dostopnih virih je moč sklepati, da so pri pobojih sodelovale tudi komunistične enote znotraj mednarodnih brigad. Zato bi bilo prav, da zgodovinarji opravijo svoje delo, raziščejo ta del zgodovine in na podlagi zgodovinskih dejstev ovržejo oziroma potrdijo navedena dejstva. Vse do razjasnitve vloge Franca Rozmana – Staneta v tem času, pa je nedostojno in nedopustno, da se po njem na novo poimenuje kakršenkoli objekt, ulica, kaj šele katerakoli objekt Slovenske vojske, ki deluje tudi v okviru Nato obrambnih sil.In če se ozremo v čas II. svetovne vojne, predstavlja lik Franceta Rozmana – Staneta za del državljanov pomembno osebnost Narodno-osvobodilne vojne, pa drugi strani, pa večina državljanov meni, da gre za osebo, ki jo nekatera zgodovinska dejstva povezujejo tudi z zločini nad civilnim prebivalstvom oziroma, za osebo, ki je kršila temeljne človekove pravice oziroma načelo spoštovanja človekovega dostojanstva.Kot poveljnik Štajerskega bataljona, ki se je kasneje preimenoval v II. grupo odredov, naj bi, glede na dostopne vire, na Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, zagrešil posredno oziroma neposredno, več zločinov nad civilnim prebivalstvom in s tem povzročil veliko trpljenja in gorja. V zapisu Iva Žajdele z naslovom Zločinska pot narodnega heroja Franca Rozmana – Staneta, lahko zasledimo kronološki pregled »narodnoosvobodilnih akcij«, ki so jih v obliki likvidacij, ropov in ugrabitev izvajale enote pod vodstvom Franca Rozmana – Staneta.Naj spomnim, da je Edvard Kardelj, 17. 7. 1942 leta Ivo Lola Ribarju poslal poročilo o politično vojaški situaciji v Sloveniji, ki je deloma objavljeno tudi v drugi knjigi Dokumentov ljudske revolucije in se nahaja v Arhivu Slovenije. Žal pa je v knjigi izpuščeno poglavje, v katerem Kardelj piše:”Včasih so (partizani, opomba avtorja) nekaj mnogo likvidirali. Tako je na primer 2. grupa likvidirala mesečno samo na enem majhnem odseku povprečno do 60 ljudi. Zgodile pa so se tudi hujše stvari, o katerih ti pismeno ne bom govoril.” (navedeni citat se nahaja v omenjeni knjigi na strani 324, opomba 17). V originalu se ta navedek v poročilu nahaja v Arhivu Slovenije in so ga režimski zgodovinarji namenoma izpustili.Franc Rozman – Stane je bil, tu ni nobenega dvoma, komunističnemu in revolucionarnemu vodstvu zelo lojalen, zato je bil kljub temu, da je na svoji poti za seboj pustil veliko trupel oziroma kršil temeljne človekove pravice, kasneje nagrajen s funkcijo komandanta Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Vodstvu revolucije je bilo seveda najbolj pomembno, da revolucija zmaga in pride na oblast, za dosego tega cilja pa sredstva in število žrtev ni bilo pomembno. Ob preimenovanju Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana – Staneta je potrebno opozoriti, da Ustava Republike Slovenije, Slovenijo opredeljuje kot »demokratično, pravno in socialno državo«, ki na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin izhaja iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A, kot skupnem idealu vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in vsi posamezniki, vedno v skladu s to Deklaracijo, pri pouku in vzgoji razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili in zavarovali njihovo splošno in resnično priznanje in spoštovanje, tako med narodi držav članic samih, kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo oblastjo.Že v uvodu sem omenila Odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je dne 26. 9. 2011 razveljavilo določbo odloka Mestnega občine Ljubljana o poimenovanju ulice po Josipu Brozu Titu. V svoji obrazložitvi je Ustavno sodišče zapisalo, da je takšno poimenovanje v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva. Prav tako je zapisalo, da namen postopka ni bila presoja osebnosti in konkretnih ravnanj Josipa Broza Tita, kakor tudi ne zgodovinska presoja dejstev in okoliščin, temveč je bila ustavnopravno upoštevana simbolna razsežnost njegovega imena. O protiustavnosti predpisa ali drugega oblastnega ravnanja, ki ima simbolni pomen, je mogoče govoriti takrat, kadar ta simbol z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija in vladavina prava. In še, da ker je poimenovanje javnih prostorov oblastno dejanje, to pomeni, da daje oblast tem vrednotam priznanje, jih podpira ali se z njimi poistoveti.V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da to velja tudi za Franca Rozmana – Staneta, ki je kot vojaški poveljnik preko hierarhije poveljevanja, kršil takratne mednarodne konvencije in sodeloval ali dopuščal izvajanje vojnih zločinov nad civilisti brez uporabe pravnih sredstev, kar je navsezadnje potrdilo tudi poročilo, ki ga je 17. Julija 1942 vodja Komunistične partije Slovenije, Edvard Kardelj poslal Ivu Loli Ribarju, članu Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Pod njegovim vodstvom so se izvedli torej zločini proti človečnosti.Poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke menimo, da poimenovanje javnih objektov po osebnostih, ki so jih zaznamovala dejanja, neskladna z obče človeškimi vrednotami in temeljnimi človekovimi pravicami, pomeni preziranje demokratičnih vrednot in poveličevanje totalitarnih vrednot, ki jih obsoja mednarodna skupnost.Na tem mestu je potrebno spomniti, da je Evropski parlament 2. 4. 2009, sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je obsodil vse zločine proti človeštvu in kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili trije totalitarizmi (fašizem, nacizem in komunizem), Državni zbor Republike Slovenije pa je 22. 10. 2009 sprejel Deklaracijo o seznanitvi z zgoraj omenjeno resolucijo.V Slovenski demokratski stranki se sprašujemo, zakaj ste, gospod minister, preimenovanje Vojašnice Celje opravili ravno v dneh, ko mineva 23 let od ustanovitve Maneverske strukture narodne zaščite kot predhodnice Slovenske vojske in ali res ni bilo mogoče vojašnice poimenovati po osebi, ki bi nas državljanke in državljane združevalo in ne ponovno delilo?Tovrstna poimenovanja po našem mnenju kažejo tudi na stanje duha ter etičnih načel in so v posmeh vsem žrtvam komunističnega totalitarizma, Slovenci pa smo ravno zaradi takšnih dejanj še vedno ujetniki preteklosti, neresnic in zgodovinskih laži.V medijih sem, spoštovani minister, zasledila vašo izjavo, da “ne boste prisluhnili opoziciji, ki zahteva preklic odločitve o preimenovanju celjske vojašnice, tako kot tudi vaš predhodnik Aleš Hojs ni prisluhnil opoziciji pred letom dni, ko je preimenoval Vojašnico Franc Rozman Stane v Vojašnico Edvarda Peperka, ki je dal svoje življenje v prvih dneh vojne za Slovenijo, leta 1991.”Ta vaša izjava, minister, ponovno kaže na vaš odnos do osamosvojitve Slovenije, na nespoštovanje demokratičnih vrednot slovenske pomladi in osamosvojitve, kajti ime Edvarda Peperka ni omadeževano z nespoštovanjem temeljnih človekovih vrednot, s teptanjem načela človekovega dostojanstva in ni omadeževano s poboji civilnih žrtev. Nenazadnje, ne gre za osebo, ki bi kršila eno od temeljnih človekovih pravic, to je “nedotakljivost človekovega življenja” kot tudi ne “pravice do sodnega varstva”.
Zaradi vsega navedenega, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da Odbor po opravljeni razpravi s sklepom pozove ministra za obrambo, da razveljavi sporno odredbo o preimenovanju Vojašnice Celje v Vojašnico Franca Rozmana Staneta.
Jože Pučnik, oče slovenske države, je nekoč vzkliknil: “Jugoslavije ni več, za Slovenijo gre.”