Sonja Ramšak: "Politiki smo tisti, ki moramo stiske ljudi zaznati in jih poizkušati reševati."
ponedeljek, 2. 1. 2012V nadaljevanju objavljamo pogovor s Sonjo Ramšak, podpredsednico SDS in novoizvoljeno poslanko. Sonja Ramšak, rojena v Celju, je mati odrasle hčere. Po uspešno zaključeni srednji ekonomski šoli leta 1977, se je zaposlila v gospodarstvu, nato pa jo je poklicna pot vodila v javno upravo, kjer že vse od leta 1982 opravlja različna dela in naloge na področju obrambe in zaščite. Njena zadnja zaposlitev je bila na Ministrstvu za obrambo, kjer je delala kot višja svetovalka za koordinacijo kriznega načrtovanja in upravljanja. Leta 2002 je diplomirala na Visoki šoli za upravo in si pridobila naziv diplomirane upravne organizatorke. V politiko je vstopila leta 2007, ko se je kot članica Slovenske demokratske stranke aktivno vključila v delo Mestnega odbora SDS Celje. Na lokalnih volitvah leta 2010 je bila izvoljena za mestno svetnico v Mestni občini Celje. Je velika ljubiteljica narave, umetnosti in športa. Kljub številnim delovnim in političnim obveznostim, vselej najde čas tudi za družino, prijatelje. Svoj prosti čas pa najraje nameni branju leposlovja in samoizobraževanju, še posebej na področju motivacije, timskega dela, vodenja in osebne rasti.
Nazadnje ste bila zaposlena kot svetovalka za koordinacijo kriznega načrtovanja in upravljanja. Kaj bi bil vaš prvi nasvet bodočemu predsedniku vlade za upravljanje s krizo v tem času?V zadnjih treh letih, v času, ko je vlado vodil gospod Pahor s svojo ekipo, se je zelo dobro pokazalo, da Slovenija nima razvitega kriznega upravljanja in vodenja znotraj posameznih vladnih resorjev, prav tako pa ni bilo vzpostavljene ustrezne koordinacije med njimi, torej na nacionalni, strateški ravni. Zato bo zelo pomembno, da bo bodoči predsednik vlade zelo dober »krizni manager«, ki mora v svojo ekipo vključiti, strokovne, kompetentne ljudi. Vlada bo morala delovati kot tim oseb, ki si medsebojno zaupajo, kjer ne bodo prevladovali interesi posameznikov (in seveda resorjev, ki jih bodo vodili), kjer bo pomemben samo en cilj, to je vzpostavitev stabilnega stanja v državi. Zavedati pa se moramo, da samo predsednik vlade z ekipo ministrov ne more narediti nič, zato bo zelo pomembno zagotoviti, da bodo tudi v ministrstvih vodili notranje organizacijske enote oziroma organe v sestavi, kompetentni in sposobni managerji. Nova vlada se bo morala nujno osredotočiti na zmanjševanje skupne porabe, na krčenje izdatkov. Zelo pomembno bo, da se čimprej odpravi »finančni krč«, ki onemogoča razvoj gospodarstva in posledično odpiranja novih delovnih mest. Vzpostaviti bo potrebno seveda ustrezne pogoje za delovanje gospodarskih subjektov, vzpodbuditi nove investicije, privabiti tuj kapital, saj na domačem trgu ni ustreznih vlagateljev. Pred predsednikom vlade in njegovo ekipo je zelo težek čas, zato upam, srčno upam, da bo vodenje vlade zaupano pravi osebi. Slovenska demokratska stranka je ponudila program 10+100 ukrepov – Program za pravičnost, nova delovna mesta in razvoj, ki ponuja ravno tisto, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje.
V poslanske klopi se podajate prvič, delo izvršilne oblasti pa vam ni neznano, saj ste bila zaposlena na ministrstvu. Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?Kot poslanka si želim delovati predvsem na področjih, kjer lahko s svojim znanjem, sposobnostmi in kompetencami pomagam k boljši ureditvi. To so predvsem področja: notranje politike in javne uprave, zunanjih zadev ter področje obrambe in zaščite. Seveda pa so tudi druga področja, ki bodo v novem mandatu Državnega zbora zelo pomembna kot npr. sociala, zdravstvo, šolstvo …Kaj je po vašem mnenju pri poslanskem delu najbolj pomembno?Moja prva skrb kot poslanke bo zavedanje, da smo poslanke in poslanci vseh državljank in državljanov. Svoj poslanski mandat bom izvrševala v skladu z ustavo, zakoni in poslovnikom DZ RS, pri tem pa sledila načelu pravičnosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Vrniti je potrebno zaupanje v politiko, zato bom s svojim osebnim zgledom in ravnanji skrbela za to, da se to zaupanje povrne.Kakšno je vaše mnenje o ženskah v politiki – glede na to, da bo delež žensk v tem sklicu mandata v primerjavi z mandati doslej, skokovito narasel? Menite, da je to posledica uvedbe spolnih kvot, ali so bile ženske postavljene v izvoljive okraje?Zelo me veseli, da je v sedanjem sklicu državnega zbora kar 32 % poslank. Verjamem, da lahko poslanke v veliki meri lahko prispevamo h konstruktivnemu obravnavanju posameznih tem, področij, dejavnosti … Predvsem pa vidim naš prispevek tudi v tem, da se tako v parlamentu kot v drugih političnih institucijah, vodi politika dialoga in iskanja konsenza, predvsem pri ključnih reformah. Osebno ne maram tako imenovanih »spolnih kvot«, ker menim, da bi morali na posamezne liste uvrščati kandidate oziroma kandidatke glede na njihovo strokovnost, sposobnosti, kompetence. Žal pa so v tem trenutku v naši družbi kvote še vedno potrebne. O tem, ali so bile ženske na teh predčasnih državnozborskih volitvah postavljene v izvoljive okraje ali ne, še ne morem govoriti, ker podrobnih, objektivnih analiz o tem še ni izdelanih. Iz lastnih izkušenj vem, da sem bila kandidatka v okraju, kjer je v preteklosti že bil izvoljen poslanec (gospod Jazbec). Obstajajo pa seveda zelo velike razlike med posameznimi okraji znotraj volilnih enot in med volilnimi enotami, zato bo v prihodnje potrebno razmisliti tako o spremembi samega volilnega sistema kot tudi o razdelitvi oziroma mejah volilnih okrajev.
Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo leto 2011 – v političnem smislu?Če govorimo o Sloveniji, potem so letošnje politično leto najbolj zaznamovali številni referendumi, ki so se zgodili predvsem zato, ker vladajoča »leva« politika, ni bila sposobna voditi demokratičnega in konstruktivnega pogovora s strankami, ki so bile v »opoziciji«, še zlasti ne s Slovensko demokratsko stranko. Stranke »levega trojčka«, ki so sestavljale vlado, so s svojim delovanjem še poglabljale delitev državljank in državljanov na »leve in desne«. Ker ni bilo »političnega dialoga«, so se zgodili številni referendumi (o arbitražnem sporazumu, o malem delu, o pokojninski reformi …). Zato bo zelo pomembno, da bo novi predsednik vlade, ne glede na to, kateri politični opciji bo pripadal, sposoben vzpostaviti dialog tudi s strankami v opoziciji, predvsem pa voditi politiko konsenza pri ključnih, strateških vprašanjih.
V kampanji za tokratne državnozborske volitve ste veliko časa preživeli na terenu, z ljudmi. Kakšna je vaša ocena – kaj je tisto, kar ljudje pri politiki pogrešajo oziroma kaj menijo, da bi politika morala narediti?Vesela sem, da sem se odločila za kampanjo »od vrat do vrat«, ki je sicer zelo naporna, vendar po mojem mnenju prinaša tudi dober rezultat oziroma uspeh. Politiki se moramo zavedati, da smo izvoljeni predstavniki ljudi, državljanov, zato je zelo pomembno, da ne pozabimo nanje, da smo čim več v stiku z ljudmi. Če nisi prisoten, te ljudje ne morejo spoznati kot osebe, ne morejo začutiti tvoje pozitivne energije. Še posebej je to pomembno danes, ko se ljudje zaradi finančne, gospodarske in socialne krize, soočajo z velikimi težavami, povezanimi z brezposelnostjo, nizkimi pokojninami, osebnimi stiskami. In politiki smo tisti, ki moramo stiske ljudi zaznati in jih poizkušati reševati. Ljudje ne marajo, da se »politiki« v teh hudih časih, časih krize, ukvarjamo sami s sabo, s preteklostjo, temveč si želijo, da jim s svojim delom, odnosom in ravnanji, povrnemo zaupanje v politiko, da delamo v dobro vseh ljudi in ne le posameznih »elit« in da zmoremo Slovenijo popeljati na pot razvoja, medgeneracijske solidarnosti, povezanosti, predvsem pa pravičnosti. Povrniti moramo tiste vrednote, na katere smo/so nekateri že pozabili. Predvsem moramo povrniti zaupanje v delovanje »pravne države«, v neodvisno in pravično sodstvo, predvsem pa zagotoviti, da bodo tisti, ki so si na neupravičen in nelegalen način pridobili premoženje, to premoženje morali vrniti in da bodo zato tudi obsojeni. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi postopki proti »tajkunom«, zastarali.Vaše mnenje o slovenski obrambni politiki v preteklem mandatu?Če sledimo samo obljubam iz koalicijske pogodbe, ki so jo sklenile stranke SD, LDS, Zares in DeSus (mandat 2008-2011) lahko ugotovimo, da je proces integracije upravnega in vojaškega dela Ministrstva za obrambo potekal, vendar ravno v obratni smeri in v nasprotju s priporočili strateškega pregleda obrambnega resorja; da je bil proces reorganizacije in »konsolidacije« izveden v Slovenski vojski, v upravnem delu pa ta proces še poteka in sledi predvsem splošnemu cilju manjšanja obsega upravnega dela brez ustrezne metodologije in procesnega pristopa v kontekstu zagotavljanja racionalnega izvajanja podpornih in obrambno strokovnih funkcij za delovanje Slovenke vojske; da še ni zaslediti pregledne, zavezujoče in pravičnejše ureditve karierne poti delavcev v upravnem delu ministrstva ter pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske; da se celovita analiza vojaških kot nevojaških virov ogrožanja s posebnim poudarkom na vplivu podnebnih sprememb na področju varnosti in obrambe ne uresničuje, še več, zaradi neustrezne kadrovske politike redki posamezniki z znanjem in referencami s tega področja zapuščajo obrambni sistem. Tudi projekti začeti v obdobju prejšnje vlade (2004-2008), kar velja še posebej za projekte opremljanja Slovenske vojske, se ne izvajajo s predvideno dinamiko in načrtovanimi cilji, kar je sicer razumljivo, glede na spremenjene gospodarske in finančne razmere, vendar ni razumljivo, da se v tem obdobju niso pravočasno spremenile planske in normativne podlage, ter predvsem pravočasno uredila posamična pogodbena razmerja, ki izhajajo iz novih javnofinančnih perspektiv. Prav tako pa ni urejeno vprašanje sodelovanja Slovenske vojske in s tem Republike Slovenije na mirovnih misijah, predvsem na vojnih žariščih ipd. Nezadovoljstvo poklicnih pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske se povečuje, kar seveda ni dobro. Nujno potrebno je sprejeti nov Zakon o obrambi in še in še bi lahko naštevala.Na lokalnih volitvah leta 2010 ste bili izvoljeni za mestno svetnico. Kako vam bodo, po vaši oceni izkušnje, ki ste jih pridobili kot svetnica v mestni občini, služile pri delu poslanke?Izkušnje, ki sem si jih pridobila kot svetnica v Mestnem svetu Mestne občine Celje, bom lahko koristno uporabila tudi pri svojem novem delu, to je delu poslanke. Sem predsednica Statutarne komisije in članica Odbora za gospodarstvo, tako da mi tudi vodenje posameznih delovnih teles ni tuje, potrebna so usklajevanja med različnimi interesi, strankami in to je tisto, kar bo potrebno tudi v Državnem zboru. Še posebej bodo koristne izkušnje, ki sem jih pridobila kot članica Odbora za gospodarstvo, saj člani ne obravnavamo le gradiv, ki jih pripravijo strokovne služne mestne občine, temveč smo svoje delo usmerili tudi v sodelovanje in povezovanje z gospodarskimi subjekti v okviru občine in regije, še posebej pa v sodelovanje z gospodarsko in obrtno zbornico. Tako smo mestni svetniki neposredno vključeni tudi v pripravo strateškega dokumenta mestne občine pri načrtovanju in zagotavljanju pogojev delovanja in razvoja gospodarstva.V prostem času prebirate leposlovje in strokovno literaturo s področja motivacije, timskega dela, vodenja in osebne rasti. Katero knjigo bi še posebej priporočili? Zakaj?V teh hudih časih, ko ljudje iščemo vzroke in krivce za svoje nedelovanje pri vseh drugih, samo pri sebi ne, bi toplo priporočila knjigo »Brez izgovora«, ki jo je napisal Jay Rifenbary. Ko prebereš to knjigo, beseda »izgovor« praktično izgine z našega besednjaka; ponuja nam pomoč pri sprejemanju odgovornosti za naše življenje, za naše odločitve. V knjigi gre za najnovejšo filozofijo premagovanja ovir in doseganja odličnosti. Oživlja že skoraj pozabljene, prepotrebne vrednote, ki jih primanjkuje tudi v naši družbi, to je: integriteto, poštenost in osebno predanost.Kaj je vaš moto?Če izhajam iz prej omenjene knjige, lahko rečem, da je moj moto »BREZ IZGOVORA«. Še posebej pa mi je pri srcu citat pokojnega ameriškega predsednika Roosevelta, v katerem pravi: »Upati si…Niso kritike tiste, ki štejejo; niti človek, ki kaže na tuje napake ali na reševalca, da bi lahko svoje delo opravljal bolje. Zasluge pripadajo človeku na odru; katerega obraz je posut s prahom, poten in krvav; tistemu, ki se bori hrabro; tistemu, ki greši in zopet najde pravo pot; tistemu, ki pozna navdušenje, predanost in uporablja svoje znanje za ustrezna dela; tistemu, ki na koncu spozna zmago visokih dosežkov; in tistemu, ki v najslabšem primeru, če ne uspe, to naredi s tem, da si upa. Njegov prostor ne bo nikoli skupaj s tistimi mrzlimi in plahimi dušami, ki ne poznajo ne zmage ne poraza.«. Foto: SDS in osebni arhiv
Nazadnje ste bila zaposlena kot svetovalka za koordinacijo kriznega načrtovanja in upravljanja. Kaj bi bil vaš prvi nasvet bodočemu predsedniku vlade za upravljanje s krizo v tem času?V zadnjih treh letih, v času, ko je vlado vodil gospod Pahor s svojo ekipo, se je zelo dobro pokazalo, da Slovenija nima razvitega kriznega upravljanja in vodenja znotraj posameznih vladnih resorjev, prav tako pa ni bilo vzpostavljene ustrezne koordinacije med njimi, torej na nacionalni, strateški ravni. Zato bo zelo pomembno, da bo bodoči predsednik vlade zelo dober »krizni manager«, ki mora v svojo ekipo vključiti, strokovne, kompetentne ljudi. Vlada bo morala delovati kot tim oseb, ki si medsebojno zaupajo, kjer ne bodo prevladovali interesi posameznikov (in seveda resorjev, ki jih bodo vodili), kjer bo pomemben samo en cilj, to je vzpostavitev stabilnega stanja v državi. Zavedati pa se moramo, da samo predsednik vlade z ekipo ministrov ne more narediti nič, zato bo zelo pomembno zagotoviti, da bodo tudi v ministrstvih vodili notranje organizacijske enote oziroma organe v sestavi, kompetentni in sposobni managerji. Nova vlada se bo morala nujno osredotočiti na zmanjševanje skupne porabe, na krčenje izdatkov. Zelo pomembno bo, da se čimprej odpravi »finančni krč«, ki onemogoča razvoj gospodarstva in posledično odpiranja novih delovnih mest. Vzpostaviti bo potrebno seveda ustrezne pogoje za delovanje gospodarskih subjektov, vzpodbuditi nove investicije, privabiti tuj kapital, saj na domačem trgu ni ustreznih vlagateljev. Pred predsednikom vlade in njegovo ekipo je zelo težek čas, zato upam, srčno upam, da bo vodenje vlade zaupano pravi osebi. Slovenska demokratska stranka je ponudila program 10+100 ukrepov – Program za pravičnost, nova delovna mesta in razvoj, ki ponuja ravno tisto, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje.
V poslanske klopi se podajate prvič, delo izvršilne oblasti pa vam ni neznano, saj ste bila zaposlena na ministrstvu. Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?Kot poslanka si želim delovati predvsem na področjih, kjer lahko s svojim znanjem, sposobnostmi in kompetencami pomagam k boljši ureditvi. To so predvsem področja: notranje politike in javne uprave, zunanjih zadev ter področje obrambe in zaščite. Seveda pa so tudi druga področja, ki bodo v novem mandatu Državnega zbora zelo pomembna kot npr. sociala, zdravstvo, šolstvo …Kaj je po vašem mnenju pri poslanskem delu najbolj pomembno?Moja prva skrb kot poslanke bo zavedanje, da smo poslanke in poslanci vseh državljank in državljanov. Svoj poslanski mandat bom izvrševala v skladu z ustavo, zakoni in poslovnikom DZ RS, pri tem pa sledila načelu pravičnosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Vrniti je potrebno zaupanje v politiko, zato bom s svojim osebnim zgledom in ravnanji skrbela za to, da se to zaupanje povrne.Kakšno je vaše mnenje o ženskah v politiki – glede na to, da bo delež žensk v tem sklicu mandata v primerjavi z mandati doslej, skokovito narasel? Menite, da je to posledica uvedbe spolnih kvot, ali so bile ženske postavljene v izvoljive okraje?Zelo me veseli, da je v sedanjem sklicu državnega zbora kar 32 % poslank. Verjamem, da lahko poslanke v veliki meri lahko prispevamo h konstruktivnemu obravnavanju posameznih tem, področij, dejavnosti … Predvsem pa vidim naš prispevek tudi v tem, da se tako v parlamentu kot v drugih političnih institucijah, vodi politika dialoga in iskanja konsenza, predvsem pri ključnih reformah. Osebno ne maram tako imenovanih »spolnih kvot«, ker menim, da bi morali na posamezne liste uvrščati kandidate oziroma kandidatke glede na njihovo strokovnost, sposobnosti, kompetence. Žal pa so v tem trenutku v naši družbi kvote še vedno potrebne. O tem, ali so bile ženske na teh predčasnih državnozborskih volitvah postavljene v izvoljive okraje ali ne, še ne morem govoriti, ker podrobnih, objektivnih analiz o tem še ni izdelanih. Iz lastnih izkušenj vem, da sem bila kandidatka v okraju, kjer je v preteklosti že bil izvoljen poslanec (gospod Jazbec). Obstajajo pa seveda zelo velike razlike med posameznimi okraji znotraj volilnih enot in med volilnimi enotami, zato bo v prihodnje potrebno razmisliti tako o spremembi samega volilnega sistema kot tudi o razdelitvi oziroma mejah volilnih okrajev.
Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo leto 2011 – v političnem smislu?Če govorimo o Sloveniji, potem so letošnje politično leto najbolj zaznamovali številni referendumi, ki so se zgodili predvsem zato, ker vladajoča »leva« politika, ni bila sposobna voditi demokratičnega in konstruktivnega pogovora s strankami, ki so bile v »opoziciji«, še zlasti ne s Slovensko demokratsko stranko. Stranke »levega trojčka«, ki so sestavljale vlado, so s svojim delovanjem še poglabljale delitev državljank in državljanov na »leve in desne«. Ker ni bilo »političnega dialoga«, so se zgodili številni referendumi (o arbitražnem sporazumu, o malem delu, o pokojninski reformi …). Zato bo zelo pomembno, da bo novi predsednik vlade, ne glede na to, kateri politični opciji bo pripadal, sposoben vzpostaviti dialog tudi s strankami v opoziciji, predvsem pa voditi politiko konsenza pri ključnih, strateških vprašanjih.
V kampanji za tokratne državnozborske volitve ste veliko časa preživeli na terenu, z ljudmi. Kakšna je vaša ocena – kaj je tisto, kar ljudje pri politiki pogrešajo oziroma kaj menijo, da bi politika morala narediti?Vesela sem, da sem se odločila za kampanjo »od vrat do vrat«, ki je sicer zelo naporna, vendar po mojem mnenju prinaša tudi dober rezultat oziroma uspeh. Politiki se moramo zavedati, da smo izvoljeni predstavniki ljudi, državljanov, zato je zelo pomembno, da ne pozabimo nanje, da smo čim več v stiku z ljudmi. Če nisi prisoten, te ljudje ne morejo spoznati kot osebe, ne morejo začutiti tvoje pozitivne energije. Še posebej je to pomembno danes, ko se ljudje zaradi finančne, gospodarske in socialne krize, soočajo z velikimi težavami, povezanimi z brezposelnostjo, nizkimi pokojninami, osebnimi stiskami. In politiki smo tisti, ki moramo stiske ljudi zaznati in jih poizkušati reševati. Ljudje ne marajo, da se »politiki« v teh hudih časih, časih krize, ukvarjamo sami s sabo, s preteklostjo, temveč si želijo, da jim s svojim delom, odnosom in ravnanji, povrnemo zaupanje v politiko, da delamo v dobro vseh ljudi in ne le posameznih »elit« in da zmoremo Slovenijo popeljati na pot razvoja, medgeneracijske solidarnosti, povezanosti, predvsem pa pravičnosti. Povrniti moramo tiste vrednote, na katere smo/so nekateri že pozabili. Predvsem moramo povrniti zaupanje v delovanje »pravne države«, v neodvisno in pravično sodstvo, predvsem pa zagotoviti, da bodo tisti, ki so si na neupravičen in nelegalen način pridobili premoženje, to premoženje morali vrniti in da bodo zato tudi obsojeni. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi postopki proti »tajkunom«, zastarali.Vaše mnenje o slovenski obrambni politiki v preteklem mandatu?Če sledimo samo obljubam iz koalicijske pogodbe, ki so jo sklenile stranke SD, LDS, Zares in DeSus (mandat 2008-2011) lahko ugotovimo, da je proces integracije upravnega in vojaškega dela Ministrstva za obrambo potekal, vendar ravno v obratni smeri in v nasprotju s priporočili strateškega pregleda obrambnega resorja; da je bil proces reorganizacije in »konsolidacije« izveden v Slovenski vojski, v upravnem delu pa ta proces še poteka in sledi predvsem splošnemu cilju manjšanja obsega upravnega dela brez ustrezne metodologije in procesnega pristopa v kontekstu zagotavljanja racionalnega izvajanja podpornih in obrambno strokovnih funkcij za delovanje Slovenke vojske; da še ni zaslediti pregledne, zavezujoče in pravičnejše ureditve karierne poti delavcev v upravnem delu ministrstva ter pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske; da se celovita analiza vojaških kot nevojaških virov ogrožanja s posebnim poudarkom na vplivu podnebnih sprememb na področju varnosti in obrambe ne uresničuje, še več, zaradi neustrezne kadrovske politike redki posamezniki z znanjem in referencami s tega področja zapuščajo obrambni sistem. Tudi projekti začeti v obdobju prejšnje vlade (2004-2008), kar velja še posebej za projekte opremljanja Slovenske vojske, se ne izvajajo s predvideno dinamiko in načrtovanimi cilji, kar je sicer razumljivo, glede na spremenjene gospodarske in finančne razmere, vendar ni razumljivo, da se v tem obdobju niso pravočasno spremenile planske in normativne podlage, ter predvsem pravočasno uredila posamična pogodbena razmerja, ki izhajajo iz novih javnofinančnih perspektiv. Prav tako pa ni urejeno vprašanje sodelovanja Slovenske vojske in s tem Republike Slovenije na mirovnih misijah, predvsem na vojnih žariščih ipd. Nezadovoljstvo poklicnih pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske se povečuje, kar seveda ni dobro. Nujno potrebno je sprejeti nov Zakon o obrambi in še in še bi lahko naštevala.Na lokalnih volitvah leta 2010 ste bili izvoljeni za mestno svetnico. Kako vam bodo, po vaši oceni izkušnje, ki ste jih pridobili kot svetnica v mestni občini, služile pri delu poslanke?Izkušnje, ki sem si jih pridobila kot svetnica v Mestnem svetu Mestne občine Celje, bom lahko koristno uporabila tudi pri svojem novem delu, to je delu poslanke. Sem predsednica Statutarne komisije in članica Odbora za gospodarstvo, tako da mi tudi vodenje posameznih delovnih teles ni tuje, potrebna so usklajevanja med različnimi interesi, strankami in to je tisto, kar bo potrebno tudi v Državnem zboru. Še posebej bodo koristne izkušnje, ki sem jih pridobila kot članica Odbora za gospodarstvo, saj člani ne obravnavamo le gradiv, ki jih pripravijo strokovne služne mestne občine, temveč smo svoje delo usmerili tudi v sodelovanje in povezovanje z gospodarskimi subjekti v okviru občine in regije, še posebej pa v sodelovanje z gospodarsko in obrtno zbornico. Tako smo mestni svetniki neposredno vključeni tudi v pripravo strateškega dokumenta mestne občine pri načrtovanju in zagotavljanju pogojev delovanja in razvoja gospodarstva.V prostem času prebirate leposlovje in strokovno literaturo s področja motivacije, timskega dela, vodenja in osebne rasti. Katero knjigo bi še posebej priporočili? Zakaj?V teh hudih časih, ko ljudje iščemo vzroke in krivce za svoje nedelovanje pri vseh drugih, samo pri sebi ne, bi toplo priporočila knjigo »Brez izgovora«, ki jo je napisal Jay Rifenbary. Ko prebereš to knjigo, beseda »izgovor« praktično izgine z našega besednjaka; ponuja nam pomoč pri sprejemanju odgovornosti za naše življenje, za naše odločitve. V knjigi gre za najnovejšo filozofijo premagovanja ovir in doseganja odličnosti. Oživlja že skoraj pozabljene, prepotrebne vrednote, ki jih primanjkuje tudi v naši družbi, to je: integriteto, poštenost in osebno predanost.Kaj je vaš moto?Če izhajam iz prej omenjene knjige, lahko rečem, da je moj moto »BREZ IZGOVORA«. Še posebej pa mi je pri srcu citat pokojnega ameriškega predsednika Roosevelta, v katerem pravi: »Upati si…Niso kritike tiste, ki štejejo; niti človek, ki kaže na tuje napake ali na reševalca, da bi lahko svoje delo opravljal bolje. Zasluge pripadajo človeku na odru; katerega obraz je posut s prahom, poten in krvav; tistemu, ki se bori hrabro; tistemu, ki greši in zopet najde pravo pot; tistemu, ki pozna navdušenje, predanost in uporablja svoje znanje za ustrezna dela; tistemu, ki na koncu spozna zmago visokih dosežkov; in tistemu, ki v najslabšem primeru, če ne uspe, to naredi s tem, da si upa. Njegov prostor ne bo nikoli skupaj s tistimi mrzlimi in plahimi dušami, ki ne poznajo ne zmage ne poraza.«. Foto: SDS in osebni arhiv