Šolska zakonodaja koristna in potrebna

Šolska zakonodaja koristna in potrebna  Ljubljana, 7. junij 2007 Poslanka SDS Alenka Jeraj je na današnji novinarski konferenci poudarila razloge, zaradi katerih bo Poslanska skupina SDS podprla Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Predlog zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli.  Alenka Jeraj je poudarila, da področje organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja do sedaj ni bilo ustrezno urejeno. Do sedaj se je vsaka šola sama odločala ali bo in na kakšen način bo  evalvirala programe in učne načrte, oblikovanih je bilo več (preko 15 modelov evalvacije in samoevalvacije). Sedaj se to uveljavlja sistemsko za vse šole. Način financiranja naj bi po novem temeljil na številu učencev, tako kot je to uveljavljeno v evropskih državah. Osnove za tak način so bile postavljene že v letu 1996, poskusno pa je potekalo tudi pri nas v srednjih šolah že od leta 2004. Tako je financiranih 50 % otrok v srednjih šolah v Sloveniji. Tak način omogoča ravnateljem boljše načrtovanje, zanj pa se je večina pozitivno opredelila. Zasebne šole so tako sofinancirane že od leta 1996, ko je bilo omogočeno ustanavljanje zasebnih šol. Zakon pa omogoča, da se tak način lahko uvede tudi v osnovnih šolah. Zasebne šole so bile torej omogočene že s sprejetjem ZOFVI  v letu 1996, da pa ne bi postale elitne šole, ampak dostopne vsem, je bil že takrat določen visok odstotek sofinanciranja s strani države. Ker pa so zasebne šole obstajale že pred tem, je z uveljavitvijo ZOFVI prišlo do različnega načina financiranja (ponekod 85 %, drugje 100 %). Z novelo se to ureja oz. poenoti, še vedno pa zasebne šole niso upravičene do sredstev za investicije. Prav tako se omejuje določanje prispevkov učencev v zasebnih šolah (zmerne cene šolnin), omogoča pa se ustanovitev poklicnih zasebnih šol, kar predlaga gospodarstvo, ki bi si na ta način lahko pridobilo potrebne kadre. V Sloveniji je 0,13 %  zasebnih OŠ in 4,2 % zasebnih srednjih šol, kar nas uvršča na rep države EU.  Npr. Finska ima 16 % delež zasebnih šol. Jerajeva je povedala tudi nekaj novosti glede nastajanja šolskih centrov. Centre bi ustanavljali predvsem za podporne in druge aktivnosti (skupno računovodstvo. . .). Tak center bo ustanovljen po Zakonu o zavodih, na čelu pa bo direktor, ki bo poskrbel za upravne zadeve, po posameznih šolah pa bodo to ravnatelji, ki bodo skrbeli za pedagoški del. Zdajšnja praksa je pokazala, da je ravnatelj 30 % svojega časa namenil pedagoškemu delu, 70 % pa upravnim zadevam (razpisi, pisanje pogodb. . .). Ustanavljali se bodo z namenom racionalizacije in razbremenitve ravnateljev. Ne bo pa to imelo posledic z odpuščanjem, šola ali vrtec bo po ustanovitvi skupnega centra za podporne dejavnosti potrebovala enako število učiteljev, kuharic, snažilk, hišnikov itd. Ne bo se ukinjalo vrtcev ali šol, saj gre samo za ustanovitev skupnega centra za podporne aktivnosti. Tak način uspešno funkcionira na področju srednjega šolstva, z omejitvami v zakonu pa je osnovnim šolam in vrtcem to omogočeno le, če so se ustanovili na novo, ne pa tudi obstoječim. S predlagano novelo se usklajuje tudi zahtevana izobrazba s spremembami Zakona o visokem šolstvu in  Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. V nadaljevanju je Jerajeva spregovorila tudi o noveli Zakona o osnovni šoli. Novela Zakona o osnovni šoli želi omogočiti večjo avtonomijo pri organizaciji in izvedbi vzgojno-izobraževalnega dela. Tako bo šola lahko v večji meri upoštevala specifike okolja, v katerem se nahaja. Šole bodo del vsebin, ki so sedaj urejene v podzakonskih aktih, lahko avtonomno urejale v svojih aktih, določen del vsebin pa je zato treba iz podzakonskih aktov prenesti na zakonsko raven. Cilj predlagane spremembe zakona je predvsem v uskladitvi z novimi spoznanji znanosti o vzgoji, izobraževanju ter strateškimi dokumenti Slovenije ob upoštevanju usmeritve Lizbonske strategije. Zasleduje se dva splošna cilja to sta vzgoja in izobraževanje za vseživljenjsko učenje in za trajnostni razvoj, uveden pa je tudi pojem kakovostne izobrazbe. Dodani so nekateri pomembni cilji (razvoj pozitivne samopodobe, vedenje o naravni dediščini, podjetnost in inovativnost, telesni, moralni razvoj). Bolj je tudi poudarjena vzgoja za odgovorno ravnanje. Šolam se s temi spremembami želi dati več avtonomije in s tem omogočiti tudi lažjo organizacijo ter izvedbo vzgojno-izobraževalnega dela. Predlagani zakon omogoča, da bo osnovna šola znotraj zakonskih okvirov samostojno določila vzgojni načrt s pravili šolskega reda, hišni red, publikacijo šole, postopek dodelitve in odvzema statusa učenca, ki se vzporedno izobražuje oziroma statusa športnika, izvedbo pouka ter drugo. Uvaja se predmetnik, s tem predmetnikom se poleg že predpisanih sestavin določijo tudi obvezni in izbirni predmeti. Šola lahko v posameznem razredu drugače prerazporedi tedensko število ur pouka posameznih predmetov, kot jih določa predmetnik, razen pouka slovenskega jezika in italijanskega jezika ali madžarskega jezika na narodno mešanih območjih, matematike, tujega jezika kot obveznega predmeta in športne vzgoje. Navedeno bo šolam omogočalo fleksibilnejšo organizacijo pouka, možnost projektnega dela in medpredmetnega povezovanja ter vpeljave novih didaktičnih pristopov, s tem pa povečanje znanja in  kompetenc učenca. Šole bodo načrtovale svoje delo na področju vzgoje z vzgojnim načrtom. Z vzgojnim načrtom bo šola na osnovi zakonsko določenih ciljev v sodelovanju s starši in učenci določila način uresničevanja  vrednot,  pohvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov ter sprejela pravila šolskega reda. Šola po novem ob koncu pouka ne bo več določala splošnega uspeha učenca. Spremenijo se tudi določbe o vsebini spričeval. Šola v spričevalu navede javno veljavni izobraževalni program. Učencem, ki se izobražujejo v zasebni osnovni šoli, osnovna šola izda spričevala z ocenami, kot to določa program, po katerem se izobražujejo. Predlog zakona po novem predpisuje, da bo šola ob zaključku pouka učencu izročila obvestilo o njegovem sodelovanju pri interesnih in drugih dejavnostih šole. S poudarkom na ocenah in podatkom o obiskovanju interesnih dejavnosti se za učenca vzpostavi listovnik o pridobljenih kompetencah.