Sodniki v primeru vračanja nevarnih psov Baričeviču kršili zakon

Vlada naj prouči potrebo po zakonskih ali ustavnih spremembah, ki bi pravosodnemu ministru omogočile učinkovit poseg v nadzor dela sodnikov, kadar ti kršijo zakon.  Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je vložil pisno poslansko pobudo v zvezi z nadzorom nad delom sodnika dr. Boštjana Zalarja, sodnice Alenke Belič in sodnice Darinke Dekleva Marguč, ki ga je naslovil na Vlado Republike Slovenije.Dne 10. 03. 2008 je Upravno sodišče Republike Slovenije v zadevi št. U 310/2008 odločalo o odločbi Veterinarske uprave Republike Slovenije z dne 13. 02. 2008, s katero je bila odrejena usmrtitev psov lastnika Saše Baričeviča. Sodišče je odločbo Veterinarske uprave Republike Slovenije odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V tej zadevi so odločali sodnica Darinka Dekleva Marguč, kot predsednica senata in sodnica Alenka Belič, sodnik poročevalec pa je bil dr. Boštjan Zalar.

V konkretni zadevi je sodišče ugotovilo, da odločba Veterinarske uprave Republike Slovenije temelji na Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 14/07), ki so pričele veljati v marcu 2007, medtem ko je do napada psov na človeka prišlo približno leto dni pred tem, natančneje 15. 03. 2006. Sodišče je odločilo, da je Veterinarska uprava Republike Slovenije nedopustno retroaktivno uporabila omenjeni zakon, kar naj bi bilo v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Sodišče je gladko ignoriralo prehodno določbo Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 14/07), po kateri se za že začete postopke v zvezi z nevarnimi psmi uporabljajo prav določila Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 14/07). To dejstvo so javno potrdili mnogi pravni strokovnjaki, med njimi dekan Pravne fakultete dr. Rajko Pirnat.

Javnost, kot tudi poslanska skupina SDS je ministra za pravosodje Aleša Zalarja v letu 2010 večkrat pozvala, da sproži potreben nadzor nad delom Upravnega sodišča Republike Slovenije oziroma nad delom sodnikov, ki so odločali v tej zadevi.

Minister Aleš Zalar je ta problem prepustil Vladi Republike Slovenije, saj gre v konkretnem primeru za sodnika, ki je njegov brat. Vlada Republike Slovenije je tako s sklepom št. 02104-3/2010/3 z dne 03. 06. 2010 pooblastila ministra za promet dr. Patrika Vlačiča, da v imenu Vlade Republike Slovenije predlaga službeni nadzor glede dela sodnikov v omenjeni zadevi.

Upravno sodišče Republike Slovenije je z dopisom št. 130100/2010-3 z dne 31. 08. 2010, ki ga je podpisala predsednica sodišča Jasna Šegan ocenilo, da nadzor v omenjeni zadevi ni dopusten oziroma ni utemeljen in Sodnemu svetu predlagalo, da o tem dokončno odloči.

Sodni svet je 21. 09. 2010 pod št. 2/10-118 izdal odločbo s kateri je v celoti pritrdil Upravnemu sodišču Republike Slovenije, da predlog ministra za promet Patrika Vlačiča za nadzor nad delom sodnikov v omenjeni konkretni zadevi ni utemeljen. Odločbo je podpisal takratni predsednik Sodnega sveta in sedanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branko Masleša.

Tako minister Patrik Vlačič, kot očitno tudi Vlada Republike Slovenije, sta se s tem zadovoljila, kar pa po moji oceni ni dopustno iz naslednjih razlogov. V konkretnem primeru gre za evidentno napačno uporabo Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 14/07),  posledica česar je bila vrnitev nevarnih psov Saši Baričeviču in nenazadnje posledično tudi njegova smrt.

Če je Sodni svet zavrnil pobudo za nadzor v konkretni zadevi z obrazložitvijo, da izvršilna veja oblasti nima pravice predlagati niti nadzora nad delom sodnikov, se postavlja vprašanje zakaj nadzora nad delom sodnikov, ki so očitno v konkretni zadevi napačno uporabili Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 14/07), ne sproži sama. Sodna veja oblasti izvršilni veji oblasti tako po moji oceni pošilja nevarno sporočilo, ki ga razumem nekako takole: dolžni ste skrbeti za materialne pogoje našega dela, kaj delamo pa vas ne briga, posledice našega napačnega dela pa morate plačati.

Tako stanje preprosto ni dopustno še zlasti zato, ker to sploh ni osamljen primer. Ob tem se mi samo po sebi postavlja še vprašanje ali ni minister Zalar prav za nagrado za tako odločitev predsednika Sodnega sveta Branka Masleše namerno tako trmasto vztrajal pri njegovem imenovanju za predsednika Vrhovnega sodišča in mu tako povrnil uslugo za tako njegovo odločitev.

Vladi Republike Slovenije predlagam da:

•    Prouči potrebo po zakonskih ali ustavnih spremembah, ki bi ministru za pravosodje omogočile učinkovit poseg v nadzor dela sodnikov, kadar ti evidentno kršijo zakon, kot se je to zgodilo v tem primeru.
•    Prouči ravnanje sodnika dr. Boštjana Zalarja, sodnice Alenke Belič in sodnice Darinke Dekleva Marguč v konkretnem primeru vračanja nevarnih psov Saši Baričeviču z vidika določil 288. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Uradni list RS št. 55/2008, 66/2008 – popr., 39/2009 in 55/2009 – odl. US.), ki pravi: »Sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje z zaporom do treh let. Enako se kaznuje sodnik, ki z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena opre sodno odločbo na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi«.

Za odgovor se vam zahvaljujem.