Sodniki, ki so kršili človekove pravice, morajo izgubiti trajni mandat

Predsednik odbora za pravosodje pri Strokovnem svetu SDS dr. Vinko Gorenak je v oddaji na ETV spregovoril o svoji karierni poti, vrhunec katere je bilo ministrovanje v drugi Janševi vladi, spregovoril pa je tudi o reformi pravosodja, ki jo predlaga SDS. »Biti notranji minister je zagotovo mesto, kjer ne moreš pridobiti simpatij in volivcev,« je dejal. Spomnil je na čas množičnih protestov leta 2012: »Meni je bilo takrat najtežje v življenju. Če bi umrl en sam človek, ali na strani policije ali na strani demonstrantov, mislim, da bi me to spremljalo celo življenje.«

Dr. Gorenak je primerjal mandate, v katerih je deloval. Izpostavil je mandat 2004-2008, ko je bil vodja opozicije sedanji predsednik države Borut Pahor. »Imel sem nalogo, da se oglasim pri njemu in mu povem, katere zakone bomo sprejemali ter če želi pri tem sodelovati. Pahor je označil, pri katerih zakonih želijo sodelovati in moja naloga je bila, da naše ministre pripeljem do opozicije, s katero smo zakone usklajevali,« je spomnil in navedel še podatek, da so v času prve Janševe vlade z opozicijo uskladili 60 odstotkov zakonov.

V naslednjem mandatu tega sodelovanja ni bilo več, čeprav je Pahor bil temu naklonjen, a mu niso pustili. V trenutnem mandatu pa »ne podprejo nič, čim vidijo SDS, je pa dvakrat nič.« Dr. Gorenak meni, da takšna politika ne more priti daleč in Cerarjevih poslancev bo po naslednjih volitvah le še za vzorec.

Dr. Gorenak v zadnjih letih sicer opaža slabšanje obnašanja poslancev. Spomnil je na čas svoje interpelacije, ko je bil v izjavah poslancev označen za sramoto slovenskega naroda, a se je kot minister zadržal in ostal dostojanstven. Sedanje nastope, še posebej ministra Klemenčiča in predsednika vlade, pa je označil za arogantne in nesramne. »Mislim, da se danes že v veliki meri zavedajo, ministri in poslanci, da nikoli več ne bodo tam sedeli, mogoče je to razlog neke arogance,« je pojasnil.

V nadaljevanju se je poslanec dotaknil prihodnosti Evrope in migrantske krize. Večkrat se je udeležil zasedanj vodij poslanskih skupin članic Evropske ljudske stranke. »Jaz tam vidim tri Evrope, tri svetove, en je Skandinavski, en je klasičen zahodnoevropski, en je pa Višegrajski.« Dr. Gorenak meni, da če »Evropa danes, tukaj in takoj  ne bo sprejela ključnih odločitev, potem je ne bo več.«

Kot prvi ukrep bi morali sprejeti skupno varovanje zunanjih meja. Drugi ukrep je drugačna azilna politika, ki mora biti prilagojena masovnim migracijam, ne konvencijam, ki so napisane za nekaj sto ali tisoč ljudi na leto. Tretja pomembna stvar pa je skupna učinkovita obveščevalna služba ter obrambna politika. »Če do tega ne bo prišlo, bomo imeli čez leto, dve ali tri drugačno Evropo,« je prepričan dr. Gorenak.

Ne skriva razočaranja nad bruseljsko politiko razdeljevanja migrantov po sistemu kvot in razdeljevanja denarja pomoči. Višegrajske države so se temu uprle, Poljska sprejema migrante iz Ukrajine, za katere pa Bruselj ni namenil nobene pomoči. »Predsednik Evropske komisije pripada moji politični opciji, ampak jaz mu lahko kadarkoli povem, da je klovn, saj se vsi smejijo temu,« je bil kritičen dr. Gorenak.

Dotaknil se je tudi razmer v pravosodju, ki ga po njegovem mnenju ne moremo enačiti s šolstvom ali zdravstvom: »Pravosodje je samostojna veja oblasti.« Zato je tudi poseganje vlade ali parlamenta v sodstvo vedno kritično, med vejami oblasti mora biti ravnovesje zavor in nadzora. »Imamo hišo, ki temelji na treh stebrih in eden je gnil, to je pravosodje, ki ne deluje,« je bil jasen dr. Gorenak.

Ustavno sodišče je razveljavilo zadevo Patria, dr. Gorenak pa je želel ljudem na preprost način predstaviti vsebino odločbe, v kateri so ustavni sodniki zapisali, da je bil kršen 28. člen ustave. »To pa pomeni, da je sodna veja oblasti sodila za nekaj, kar ni kaznivo dejanje,« je pojasnil in to označil za gnilost sistema, ki se vleče že od leta 1994, ko je Pučnik predlagal amandma k ustreznemu zakonu, da tisti sodniki, ki pred letom 1990 s svojimi odločitvami kršili človekove pravice, ne morejo dobiti trajnega mandata.

Predstavil je tudi ukrepe SDS, ki jih bo stranka začela izvajati takoj, ko bo prevzela oblast. »Trajni mandat je evropska norma, vzeti ga ni mogoče,« je dejal predsednik odbora za pravosodje pri Strokovnem svetu SDS, treba pa je po njegovem mnenju narediti dve stvari, uvesti poskusno obdobje in narediti revizijo postopkov vseh sodnikov, ki so nastopili trajni mandat po letu 1995 in so pred letom 1990 kršili človekove pravice. »Trajni mandat mora izgubiti tisti, ki je bil vanj imenovan protizakonito,« je poudaril.