Sodišče zavrnilo zahtevo Mrlakove, Krkovič delal v skladu z navodili
četrtek, 13. 10. 2016Senat okrožnega sodišča v Ljubljani ob zahtevi Emilije Mrlak za uvedbo preiskave zoper brigadnega generala Toneta Krkoviča ugotavlja, da je Krkovič tekom oboroženega spopada ukazal streljanje na helikopter v skladu z navodili in zavrnil zahtevo Mrlakove
Senat okrožnega sodišča v Ljubljani je zavrgel zahtevo Emilije Mrlak za uvedbo preiskave zoper brigadnega generala Toneta Krkoviča. Mrlakova je zahtevo za preiskavo zoper brigadnega generala Toneta Krkoviča vložila zaradi očitka, da je podan utemeljen sum, da naj bi izvršil dve kaznivi dejanji umora v 1. točki drugega odstavka 46. člena Kazenskega zakonika RS v zvezi z 22. členom Kazenskega zakonika socialistične federativne republike Jugoslavije ter v zvezi s 7. členom KZ-1B. Gre za situacijo, ki se je zgodila 27. 6. 1991, ko je bil v Ljubljani sestreljen helikopter agresorske JLA, ki ga je pilotiral Anton Mrlak, v njem pa je bil še tehnik letalec Bojanče Sibinovski. Oba omenjena sta po sestrelitvi helikopterja umrla.
Preiskovalna sodnica je Antona Krkoviča dvakrat zaslišala, nato pa senatu Okrožnega sodišča, ki so ga sestavljali Gorazd Fabjančič, Mojca Kocjančič in Deja Kozjek, podala svoje nestrinjanje glede uvedbe preiskave in kot razlog nestrinjanja navedla, da ni podan utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj. Senat sodnikov, ki je zavrnil preiskavo v primeru zoper Toneta Krkoviča, pa je prav tako navedel, da je zahtevo Mrkalove za preiskavo treba zavrniti po pregledu vseh podatkov v spisu, po presoji vsebine zahteve za preiskavo in po presoji predloženih dokazov.
Absurdnost navedb tožilke Mrlakove kaže med drugim dejstvo, da je v zahtevi za preiskavo navajala, da s pravnega vidika v času, ko je bil sestreljen vojaški helikopter gazela 664, v Republiki Sloveniji ni bilo vojne, temveč oborožen spopad nizke intenzivnosti. Preiskovalna sodnica pa ugotavlja, da dokument predsedstva RS s 44. seje predsedstva RS potrjuje, da je 27. 6. 1991 (dan, ko je bil helikopter sestreljen) na ozemlju Republike Slovenije šlo za oborožen spopad med TO in JLA.
Različne listine, ki so jih obravnavali tako preiskovalna sodnica kot senat sodišča, potrjujejo ugotovitev, da je bilo dejanje sestrelitve helikopterja storjeno v okoliščinah vojaškega spopada med enotami JLA in obrambnimi strukturami Republike Slovenije. Sodišče je tudi sledilo navedbam Toneta Krkoviča, da je z izvršitvijo ukaza o sestrelitvi helikopterja strelcem upošteval ukaze v času oboroženega spopada, saj je bil helikopter, v katerem je bil pilot Anton Mrlak in ki je bil sestreljen, v tistem trenutku sovražno vozilo. Sodišče prav tako ugotavlja, da ni z ničemer izkazano, da naj bi brigadni general Tone Krkovič vedel, da je v helikopterju, ki leti proti centru Ljubljane, prav Anton Mrlak. Sodišče ugotavlja, da je helikopter bil, glede na dejstvo, da je letel nad centrom Ljubljane, legitimna vojaška tarča, Tone Krkovič pa je ob upoštevanju vseh okoliščin v katerih se je nahajal, ravnal po navodilih, ko je tudi sam ukazal članom svoje enote sestrelitev helikopterja.
Senat je ob zavrnitvi zahteve za preiskavo navsezadnje ugotovil, da je v oboroženem spopadu 27. 6. 1991 prišlo ne le do sovražnega dejanja JLA, temveč tudi do reakcije predsedstva Republike Slovenije z izdajo ukazov, neposredni ukazi pa so zahtevali tudi odprt ogenj nad sovražne helikopterje, v posledici česar je glede na položaj helikopterja, tako kot je to opisal v svojem zagovoru Anton Krkovič, ukazal sestrelitev helikopterja. Senat ugotavlja, da je Krkovič tekom oboroženega spopada le ukazal v skladu z navodili in ukazi streljanje na helikopter, kar je običajna vojaška akcija v oboroženem spopadu, ko je izvidniški sovražni helikopter preletava območje mestnega središča, kjer je sedež republiških organov. Ob tem je treba še dodati, da ne samo, da je sodišče zavrnilo utemeljeni sum glede storitve kaznivega dejanja, temveč je tudi ugotovilo, da je kazenski pregon za kaznivo dejanje, ki je bilo Tonetu Krkoviču očitano, tudi absolutno zastaral.
Tukaj je celoten sklep za zavrnitev zahteve za preiskavo.
