Sodišče v Evropski uniji leta 2013 ostaja nosilec razrednega boja iz totalitarnih komunističnih časov

Danes smo prek medijev izvedeli, da je sodnica okrožnega sodišča v Ljubljani Martina Zidar zavrnila tožbene zahtevke družine Grims zoper nizkonakladni stožiško-propagandni tednik, ki je leta 2011 zakonca Grims in njune mladoletne otroke primerjal z družino nacističnega vojnega zločinca Göbbelsa. Ljubo Bavcon in Alenka Šelih sta leta 1978 napisala učbenik z naslovom Kazensko pravo. V njem je Ljubo Bavcon med drugim zapisal: “[…] Kazensko pravo je sredstvo za zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva […]. Za boj proti razredu, ki se zaradi svojih drugačnih pogledov, upira celovitosti obstoječe družbene ureditve ali njenim sestavnim delom.” Avtor komunistične represivne zakonodaje je torej še leta 1978 kazensko pravo razumel kot razredni boj zoper tiste, ki se “upirajo celovitosti” totalitarne komunistične diktature.Danes smo prek medijev izvedeli, da je sodnica okrožnega sodišča v Ljubljani Martina Zidar zavrnila tožbene zahtevke družine Grims zoper nizkonakladni stožiško-propagandni tednik, ki je leta 2011 zakonca Grims in njune mladoletne otroke primerjal z družino nacističnega vojnega zločinca Göbbelsa. Do tega trenutka poslanec mag. Grims kot tožeča stran ni prejel nikakršnega sklepa sodišča. Spet se je torej izkazalo, da t.i. pravosodje svoje odločitve sporoči javnosti prek svojih propagandnih tednikov ali dnevnikov, šele nato z njimi seznani stranke v postopku.

Mediji sicer povzemajo nekakšen sklep sodnice Martine Zidar in tako večinoma zapišejo: “Mladina je po mnenju sodišča na nazoren način hotela prikazati, kako Grims izrablja medije za svojo promocijo, ravno tako, kot je to počel dr. Göbbels. Mladina torej ni bila tista, ki bi družino Grims prva izpostavila javnosti, je pa bila tista, ki je kritično obravnavala nabiranje političnih točk Branka Grimsa prek svoje družine, še piše v sodbi.”

V kolikor navedbe medijev držijo in v kolikor se taka dikcija nahaja tudi v sodbi, ki bo šele vročena strankam, potem imamo vse razloge za globoko osuplost in zaskrbljenost. Ne samo, da tranzicija v Sloveniji – in torej tudi na področju pravosodja – nikoli ni uspela, sodba Martine Zidar namreč nazorno kaže, da tranzicije nikoli sploh ni bilo. Stavek sodnice Zidarjeve, da “Grims izrablja medije za svojo promocijo tako kot je to počel Göbbels,” je toliko oddaljen od temeljnih vrednot sodobne Evropske unije in sodobne civilizacije, da demokratično javnost osupne. Po drugi strani pa sproži veliko zaskrbljenost, saj je zapis skorajda identičen z zapisi avtorja represivnega komunističnega prava Ljuba Bavcona. Sodišče v Evropski uniji leta 2013 tako ostaja nosilec razrednega boja iz totalitarnih komunističnih časov.

Pričakujemo številne čestitke sodnici Martini Zidar na oglasni deski sodišča in v strokovni reviji “Pravna praksa”.