Socialni dialog je temelj vsega in edina pot do rešitve
petek, 2. 12. 2011SDS s sindikati na odprtem forumu v Mariboru o ključni vlogi socialnega dialoga pri izhodu iz krize. Slovenska demokratska stranka je danes v Mariboru organizirala odprti forum na temo “Socialni dialog”, ki ga je povezovala namestnica predsednice Odbora za delo, družino in socialne zadeve Romana Tomc, zbranim pa sta dobrodošlico uvodoma izrazila podžupan Mestne občine Maribor mag. Tomaž Kancler ter predsednik SDS Janez Janša.Kot je dejal, je SDS sklenila, da v tem predvolilnem času ključno energijo in pozornost nameni ne le običajnemu predvolilnemu dogajanju, temveč predvsem vsebini. “S tem namenom je organiziran odprti forum. Danes bomo poslušali mnenja sindikatov,” je dejal Janša in dodal, da Slovenija bolj kot kadarkoli doslej potrebuje resen socialni sporazum. Poudaril je, da bo to prva naloga vseh strank, ki bodo prišle v parlament in socialnih partnerjev. Dejal je še, da za sedanje stanje niso krivi ne sindikati ne upokojenci in ne referendumi. “Kriva sta pohlep in slabo upravljanje države,” je poudaril. V nadaljevanju so svoje videnje situacije podali predstavniki prisotnih sindikatov. Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko je poudaril, da je socialni dialog edino sredstvo, ki lahko zagotavlja razvoj, napredek in socialni mir. “Že leta 2009 smo vladi predstavili 8 stebrov razvoja trga dela. Žal noben steber ni bil izpolnjen, zato se danes srečujemo s takšno brezposelnostjo,” je dejal Zorko in dodal, da so stebri med seboj povezani. Kot je še dejal, počasi prihaja do neke minimalne gospodarske rasti, vendar pa trenutno ne nastajajo nova delovna mesta. “Leta 2007 je bilo 240.000 delovnih mest, letos januarja pa le 166.000,” je spomnil Zorko in dodal, da so največji ponudniki delovnih mest agencije za posredovanje dela. Kot je še dejal, je kar nekaj novih delovnih mest nastalo, ko so se odpravile nekatere administrativne ovire pri ustanavljanju novih podjetij.Zorko je opozoril, da ima spreminjanje enega segmenta družbe vpliv tudi na druge segmente, pri čemer je kot primer navedel, da ko se govori o spodbujanju gospodarstva, to pomeni, da bodo posledice tudi na drugem področju. Podal je tudi rešitev in sicer socialni dialog. “Socialni dialog je temelj vsega in edina pot do rešitve,” je bil jasen Zorko. V nadaljevanju je še dejal, da aktivna politika zaposlovanja, takšna kot je danes, ne daje primernih rezultatov. “V tujini je preizkušena praksa, da se delavec postopno upokojuje, na njegovo mesto pa se počasi uvaja mlajše in tu ima glavno vlogo država,” je dejal. Ob koncu razprave pa je izpostavil še nekaj perečih vprašanj, med drugim kako stimulirati delodajalce za zaposlovanje za nedoločen čas (predlagal je podražitev delovnih razmerij za določen čas) ter opozoril na nemobilnost delovnih mest. Kot je dejal, je za Slovence značilno, da smo izjemno nemobilni. Kritičen je bil tudi do sistema samozaposlovanja, ki je po njegovem v Sloveniji zgrešen, saj oseb ne izobrazi za delovanje na trgu. Opozoril je tudi na lažno samozaposlovanje.Naslednji je svoje videnje razmer podal predsednik sindikata KNSS–Neodvisnost Drago Lombar, ki je dejal, da se danes ne govori o tem, kakšna so bila popuščanja sindikatov v procesih pristopanja k EU in pri prevzemanju evra. Sindikate zato še posebej bolijo izjave, da so oni “krivi” za propad reform. “Vsaka vlada je imela nekaj dobrega in nekaj slabega,” je poudaril in dodal, da je bila s pomočjo socialnega dialoga sprejeta delovno-pravna zakonodaja ter marsikaj drugega.Lombar je še poudaril, da sindikati že tri leta in pol opozarjajo, da ni socialnega dialoga. “Nismo dobili ministra, temveč profesorja. In potem danes pridemo do novih volitev. In moj predlog danes je: bodimo vzor, kako naj prepričamo ljudi,” je dejal in dodal, da je prava pot, da povemo kje smo danes. Zavzel se je tudi za zagotovitev enakosti pred zakonom, saj smo sedaj priča nedelovanju pravne države.Naslednji je nastopil predsednik KS 90S Peter Majcen, ki je poudaril, da je bilo lepo slišati, da niso sindikati krivi za krizo. “Vse izhaja iz finančnega balona, kakorkoli se obrnemo se znajdemo na točki, na kateri je naše gospodarstvo zaradi gospodarske krize ogroženo,” je dejal in dodal, da so logistika, trgovina in gradbeništvo med seboj povezani. Sam se ne strinja, da bi se država morala umakniti iz gospodarstva, pri čemer je navedel primer podjetja Opel v Nemčiji. Dejal je, da se lahko zgodi, da bomo ostali brez mnogih delovnih mest, če bomo podjetja prodali tujcem. Dodal je še, da je logistika ožilje našega gospodarstva, trgovina pa njegovo srce.
Zdenko Lorber, predsednik SZS-Alternativa, je spregovoril o delavcih, ki delajo v težkih delovnih pogojih. Po njegovem mnenju je zanje slabo poskrbljeno, zato je predlagal ustanovitev delovne skupine, ki bi položaj takšnih delavcev preučila in poiskala rešitve. Po njegovem mnenju je izvor problema prav v vladi, ki neustrezno ukrepa. Po njegovih besedah je bil socialni sporazum, sprejet v času Janševe vlade, odličen. Lorber pa je bil mnenja, da je sedanji vladni mandat pokazal, da je pomembno tudi, kdo sporazum izvaja, ne le, da je napisan. Predsednik Zveze delavskih sindikatov – solidarnost Branko Celinšek, je poudaril, da je Slovenijo potrebno voditi bolje. »Ne gre samo za vzdrževanje pridobljenega standarda, temveč smo danes po sedmih letih v alarmantnem stanju. Vse več ljudi prihaja po pomoč, pravno, finančno, tudi na primer zaradi kazni, ki jo policisti predpišejo za prometni prekršek,« je dejal Cilenšek.Po njegovem prepričanju so spremembe potrebne, pri tem pa je bistveno, da si odgovorimo na vprašanji, kako in s kom do sprememb. »Postajamo revna država. Ob kazalcih gospodarske rasti se lahko vprašamo, kdo nas je privedel do tega stanja;« je dejal Celinšek. Po njegovih besedah je rešitev za nastalo situacijo tudi v socialnem dialogu, ki ga morajo skleniti delodajalci, delojemalci in vlada, kajti »ta dialog omogoča socialni mir.« Izpostavil je tudi, da je socialni dialog, kakršen je bil do leta 2008, v tem mandatu povsem zamrl, zakonodajni predlogi, ki so bili povezani s socialnimi partnerji pa so v tem mandatu bili vloženi v parlamentarni postopek brez dialoga. Celinšek prihodnost socialnega dialoga vidi v enakopravnosti vseh partnerjev. Dejal je še, da so vse strukturne reforme potrebne, vendar pa je treba določiti prioritete. »Ni najbolj potrebna pokojninska reforma, ampak reforma dela trga, ki bi prinesla nek konsenz zaposlovanja mladih in zaščite starejših,« je poudaril. Menil je še, da bomo brez socialnega dialoga pristali v kaosu. Predčasne volitve pa so ena od močnih možnosti, da ponovno stopimo na pot socialnega dialoga.
V imenu SVIZ se je odprtega foruma udeležil predsednik območnega odbora SVIZ Podravja mag. Boris Radosavljevič. Poudaril je, da sredstva, ki naj bi bila namenjena ustvarjanju novih delovnih mest, kopnijo. Po njegovem mnenju vlaganje v izobraževanje ni strošek, temveč naložba, zato bi veljalo del sredstev, ki je namenjen novemu pogonu gospodarstva in ustvarjanju delovnih mest, usmeriti tudi v izobraževanje, kot to počnejo v tujini. Radosavljevič je bil še mnenja, da je v Sloveniji velik problem odnos do javnega denarja, do katerega nimamo primerne odgovornosti. Tudi Radosavljevič je dejal, da je socialni dialog najboljša pot, po kateri je treba iti, da bomo premagali krizo. Strinjal se je tudi, da je treba pravično razbremeniti bremena. Izrazil je še pričakovanje, da glede socialnih partnerjev ne bo več prisotnih toliko diskvalifikacij kot v preteklosti.
Predsednik sindikata železniškega prometa Damjan Rak je spregovoril o zamrznitvi proračunskih sredstev, in sicer je zanj bistveno vprašanje, ali se bo zamrznilo povečevanje porabe ali pa bomo priče absolutni zamrznitvi. Dotaknil se je tudi prometne politike, ki bi morala biti dolgoročno načrtovana, in problema tretje razvojne osi, kjer se razpisani roki, časovni okviri in cene bistveno spreminjajo ali pa ne upoštevajo. Po njegovem mnenju je »javni potniški promet edina pot, da dosežemo učinkovito mobilnost, ki bo omogočala razbremenitev gospodarstva in prevoz potnikom, pa tudi večjo varnost na cestah«.
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je bil mnenja, da je v tem trenutku zelo težko definirati, kaj je pravično. Po njegovih besedah se tudi v njihovem sindikatu zavedajo situacije, v kateri se je znašla naša država. Ugotavljajo, da se krčijo pravice, ki izhajajo neposredno iz delovnih razmerij, pri tem pa je problematično, da država jemlje varnost za nekaj samoumevnega. »V policiji je potrebno narediti korak naprej in urediti plače, ki se avtomatično prilagajajo višje ali nižje glede na gospodarsko rast,« je dejal Uroševič. Po njegovih besedah država varčuje na tistih, ki izpostavljajo svoja življenja že 15 let. »Mar varnosti in policije res ne potrebujemo?« se je nenazadnje vprašal.
Zdenko Lorber, predsednik SZS-Alternativa, je spregovoril o delavcih, ki delajo v težkih delovnih pogojih. Po njegovem mnenju je zanje slabo poskrbljeno, zato je predlagal ustanovitev delovne skupine, ki bi položaj takšnih delavcev preučila in poiskala rešitve. Po njegovem mnenju je izvor problema prav v vladi, ki neustrezno ukrepa. Po njegovih besedah je bil socialni sporazum, sprejet v času Janševe vlade, odličen. Lorber pa je bil mnenja, da je sedanji vladni mandat pokazal, da je pomembno tudi, kdo sporazum izvaja, ne le, da je napisan. Predsednik Zveze delavskih sindikatov – solidarnost Branko Celinšek, je poudaril, da je Slovenijo potrebno voditi bolje. »Ne gre samo za vzdrževanje pridobljenega standarda, temveč smo danes po sedmih letih v alarmantnem stanju. Vse več ljudi prihaja po pomoč, pravno, finančno, tudi na primer zaradi kazni, ki jo policisti predpišejo za prometni prekršek,« je dejal Cilenšek.Po njegovem prepričanju so spremembe potrebne, pri tem pa je bistveno, da si odgovorimo na vprašanji, kako in s kom do sprememb. »Postajamo revna država. Ob kazalcih gospodarske rasti se lahko vprašamo, kdo nas je privedel do tega stanja;« je dejal Celinšek. Po njegovih besedah je rešitev za nastalo situacijo tudi v socialnem dialogu, ki ga morajo skleniti delodajalci, delojemalci in vlada, kajti »ta dialog omogoča socialni mir.« Izpostavil je tudi, da je socialni dialog, kakršen je bil do leta 2008, v tem mandatu povsem zamrl, zakonodajni predlogi, ki so bili povezani s socialnimi partnerji pa so v tem mandatu bili vloženi v parlamentarni postopek brez dialoga. Celinšek prihodnost socialnega dialoga vidi v enakopravnosti vseh partnerjev. Dejal je še, da so vse strukturne reforme potrebne, vendar pa je treba določiti prioritete. »Ni najbolj potrebna pokojninska reforma, ampak reforma dela trga, ki bi prinesla nek konsenz zaposlovanja mladih in zaščite starejših,« je poudaril. Menil je še, da bomo brez socialnega dialoga pristali v kaosu. Predčasne volitve pa so ena od močnih možnosti, da ponovno stopimo na pot socialnega dialoga.
V imenu SVIZ se je odprtega foruma udeležil predsednik območnega odbora SVIZ Podravja mag. Boris Radosavljevič. Poudaril je, da sredstva, ki naj bi bila namenjena ustvarjanju novih delovnih mest, kopnijo. Po njegovem mnenju vlaganje v izobraževanje ni strošek, temveč naložba, zato bi veljalo del sredstev, ki je namenjen novemu pogonu gospodarstva in ustvarjanju delovnih mest, usmeriti tudi v izobraževanje, kot to počnejo v tujini. Radosavljevič je bil še mnenja, da je v Sloveniji velik problem odnos do javnega denarja, do katerega nimamo primerne odgovornosti. Tudi Radosavljevič je dejal, da je socialni dialog najboljša pot, po kateri je treba iti, da bomo premagali krizo. Strinjal se je tudi, da je treba pravično razbremeniti bremena. Izrazil je še pričakovanje, da glede socialnih partnerjev ne bo več prisotnih toliko diskvalifikacij kot v preteklosti.
Predsednik sindikata železniškega prometa Damjan Rak je spregovoril o zamrznitvi proračunskih sredstev, in sicer je zanj bistveno vprašanje, ali se bo zamrznilo povečevanje porabe ali pa bomo priče absolutni zamrznitvi. Dotaknil se je tudi prometne politike, ki bi morala biti dolgoročno načrtovana, in problema tretje razvojne osi, kjer se razpisani roki, časovni okviri in cene bistveno spreminjajo ali pa ne upoštevajo. Po njegovem mnenju je »javni potniški promet edina pot, da dosežemo učinkovito mobilnost, ki bo omogočala razbremenitev gospodarstva in prevoz potnikom, pa tudi večjo varnost na cestah«.
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič je bil mnenja, da je v tem trenutku zelo težko definirati, kaj je pravično. Po njegovih besedah se tudi v njihovem sindikatu zavedajo situacije, v kateri se je znašla naša država. Ugotavljajo, da se krčijo pravice, ki izhajajo neposredno iz delovnih razmerij, pri tem pa je problematično, da država jemlje varnost za nekaj samoumevnega. »V policiji je potrebno narediti korak naprej in urediti plače, ki se avtomatično prilagajajo višje ali nižje glede na gospodarsko rast,« je dejal Uroševič. Po njegovih besedah država varčuje na tistih, ki izpostavljajo svoja življenja že 15 let. »Mar varnosti in policije res ne potrebujemo?« se je nenazadnje vprašal.
Predsednik ZSVS Zvonko Vukadinovič pa je opozoril, da so socialni partnerji prišli do točke oziroma do stanja vzemi ali pusti. Spregovoril je o položaju medicinskih sester in o njihovem plačilu, glede na njihove delovne izkušnje in glede na izobrazbo, ki se ne meri z enakimi merili in ni pravično za vse. Prav tako je opozoril na problem izrednega študija, saj se medicinske sestre ob delu nikakor ne morejo šolati po rednem programu, pri čemer so tako visoki zneski za izredni študij na meji razumnega, saj si medicinska sestra z 800 evri plače, študija za 3600 evrov, ne more privoščiti.