Socialni demokrati potrebujejo priročnik »Dekomunizacija za telebane«

Z zadnjimi odzivi največje koalicijske stranke se je pokazalo, da Socialni demokrati niso opravili dekomunizacije ter ostajajo zagovorniki in nosilci totalitarizma v Sloveniji. Pokazali so, da njihovo bistvo izhaja iz preganjanja drugače mislečih ter da se ne morejo sprijazniti z resnico, da imamo v Sloveniji že skoraj 20 let demokracijo. Za svoj obstoj so pripravljeni spreminjati zgodovino in krvnikom pripisati celo značaj herojev. To se je jasno pokazalo tudi pri brezkompromisni podpori podelitvi visokega državnega priznanja Tomažu Ertlu. Vsi njihovi izgovori in poskusi popraviti napako jih razgaljajo in predstavljajo v pravi luči – luči nesposobnosti voditi državo.

Največja ironija je, da se Socialni demokrati sedaj branijo s floskulami, da so zanje človekove pravice ena izmed temeljnih vrednot, na kateri gradijo »vso svojo politiko«. Zanimiva je njihova obramba z »dosežki« prvega leta vladanja. Govorijo o ohranitvi delovnih mest, medtem ko se je v zadnjem letu število brezposelnih že približalo 100.000 in se žal še povečuje. Tudi drugi gospodarski rezultati kažejo na porazno stanje javnih financ, vlada pa zgolj kupuje socialni mir. Cinizem brez primere.

Nespodobni so tudi očitki SD, da v SDS razdvajamo družbo. Če kdo razdvaja slovensko družbo, so to ravno socialni demokrati, ki imajo polna usta sodelovanja, hkrati pa so v zadnjem letu zavrnili vse predloge, ki jih je Strokovni svet SDS predlagal v pomoč vladi pri reševanju gospodarske krize, prav tako niso sprejeli ponujene roke za sodelovanje v okviru partnerstva 2+10, ki ga je prav tako predlagal Strokovni svet SDS. Nasprotovali so tudi predlogom zakonov, ki jih je poslanska skupina SDS vložila v proceduro z namenom blaženja posledic gospodarske krize. Zato SD pozivamo, da si raje nastavijo ogledalo in pojasnijo državljankam in državljanom, zakaj ne želijo sodelovati z opozicijo.

Socialni demokrati opravičujejo svoja dejanja z »odgovornostjo za vodenje države« in staro oguljeno komunistično frazo o »razdvajanju«, ki ji iz zgodovine sledi zahteva po enotnosti in uniformiranosti. Slednje je klasičen primer totalitarcev, ki zaradi napredka in enotnosti diskvalificirajo in eliminirajo drugače misleče. Slovenska demokratska stranka si ne lasti ekskluzivne pravice do razlage zgodovine, želimo pa si, da se zgodovina predstavi skozi resnična dejstva in ne skozi potvarjanje le-teh s strani Socialnih demokratov.

S svojo podporo Tomažu Ertlu, ki je od leta 1978 do 1980 vodil slovensko tajno policijo ter bil od leta 1980 do 1990 republiški sekretar za notranje zadeve, največja vladna stranka posredno tolerira represijo, zapiranje političnih nasprotnikov, preganjanje »meščanske desnice«, tajno zbiranje podatkov o političnih nasprotnikih, poseganje v življenja posameznikov, prisluškovanje, sledenje, načrtovanje organiziranja koncentracijskih taborišč, izdajanje tajnih uradnih listov, pritisk na univerzitetne profesorje in kulturnike, nadzor verujočih, verskih organizacij in politične emigracije, prepoved knjig in revij, cenzuro, pregon novinarjev in svobode tiska, sodelovanje pri nezakonitih aretacijah in političnih procesih, vodenje zaprtih območij…. Dejstvo je tudi, da se Zveza komunistov Slovenije, katere nasledniki so premierjevi Socialni demokrati, vse do konca ni odpovedala tajni zakonodaji s tajnimi predpisi, smernicam za uvedbo izrednih razmer in tajni politični policiji. V prejšnjem mandatu je vladna komisija celo ugotovila, da so načini dela tajne politične policije in njena ideološka osnova dobila svoj domicil tudi v Slovenski obveščevalni varnostni službi.

Predsednik socialnih demokratov Pahor rad pravi »na tem stojimo ali pademo«. Obveščamo vas, da ste Socialni demokrati ob odnosu do podelitve priznanja Tomažu Ertlu padli na izpitu zgodovine.