Socialnemu dialogu je treba dodati medgeneracijski dialog
petek, 2. 12. 2011O mladih z mladimi na javni tribuni Slovenija 2.0. Danes je v organizaciji SDM v Ljubljani potekala javna tribuna z mladimi o razvoju Slovenije, o priložnostih za mlade, podjetništvu, prihajajočih volitvah in ostalih aktualnih vprašanjih. Na javni tribuni so sodelovali Andrej Čuš, predsednik SDM in kandidat na listi SDS za volitve v DZ; Kamal Izidor Shaker, predsednik Mladinskega sveta Slovenije; mag. Marko Bitenc, prvi Slovenec sprejet na prestižno univerzo Singularity v Silicijevi dolini ter dr. Peter Virtič, bivši predsednik Društva študentov in podiplomantov Slovenije. Na javni tribuni pa so se predstavili tudi mladi kandidatke in kandidati SDS za poslanke in poslance v Državni zbor RS, in sicer Damjan Hribar, Janja Napast, Katja Šoba, Jernej Kolman in Daniel Cukjati. Uvodni nagovor pa je imel predsednik SDS Janez Janša.Andrej Čuš, predsednik SDM je uvodoma izpostavil, da so bili mladi v gospodarski krizi najbolj prizadeti, »srečujemo se s težavami na področju šolstva, izobraževanja in odločili smo se, da ne bomo več sedeli križem rok ter dopustili, da drugi odločajo namesto nas. «Izrazil je prepričanje, da bo udeležba mladih na volitvah rekordna in da bo še kako odločila letošnje volitve, ob tem pa dodal, da mladi iz SDM garajo po Sloveniji in prepričujejo svoje sovrstnike, kako pomembno je sodelovati na volitvah.
Predsednik SDS Janez Janša je v svojem uvodnem nagovoru dejal, da je bilo v tej volilni kampanji veliko dogodkov, a malo tako prijetnih in tako pomembnih kot je ta. »Ni slučajno, da je naslov Slovenija 2.0, saj govorimo o prihodnosti in tem, kaj bo nastajalo iz Slovenije v naslednjih letih in desetletjih, kar bo odvisno tudi od mladih,« je dejal predsednik SDS. Po njegovih besedah je mlada generacija velikokrat izpuščena iz globalnih procesov odločanja v družbi. Spomnil je tudi, da je SDS v času predvolilne kampanje skušala največ časa nameniti vsebinskim razpravam, pri čemer smo imeli pogovore z gospodarstveniki, sindikati, strokovnjaki na področju zdravstvenega sistema.Po besedah predsednika SDS je socialni dialog, eden od dveh ključnih točk potrebnega sporazumevanja v prihodnosti, ki pa »mu danes dodajamo tudi medgeneracijski dialog.« »V zadnjih treh letih se je vedno, ko se je govorilo o medgeneracijskem dialogu, govorilo o upokojenski in deloma tudi aktivni generaciji, v Ekonomsko socialnem svetu so predstavniki aktivne generacije, ni pa tam predstavnikov mladih,« je dejal. Opozoril je, da bo probleme, ki so pred Slovenijo in so se v zadnjih treh letih izjemno zaostrili, mogoče premagati le, če dobimo sposobno, kooperativno izvršno oblast, ki bo vedela, kaj so prioritete, ki bo videla cel gozd, in ne le posamezna drevesa, skozi katera sijejo žarki javnomnenjskih raziskav.Janeza Janša je poudaril, da Slovenija potrebuje vsaj takšno raven socialnega dialoga kot je bila v mandatu vlade 204-2008, ko je bilo doseženo tudi soglasje o zelo pomembni temi – vstopu v evroobmočje. To, da je Slovenija v evroobmočju, nas v tem trenutku rešuje pred drastičnim padcem standarda. »Šibka nacionalna valuta bi bila zgolj igrača na valovih krize,« je poudaril predsednik SDS.Poudaril je, da je socialnemu dialogu, ki smo ga poznali doslej, treba dodati medgeneracijski dialog, kajti nobenega od večjih problemov ni mogoče rešiti brez tega dialoga. V nadaljevanju je predsednik SDS izpostavil tudi položaj upokojencev. Po njegovih besedah je to, kar se je zgodilo v zadnjem letu in pol, ko se je skušalo vse probleme, ki jih ima Slovenija, prevaliti na upokojence, ki da preveč porabijo, »čisto zavajanje in žalitev za pomemben del slovenskega življa.« Poudaril je, da je večina oziroma večji del generacije v pokojninsko blagajno vplačeval ves čas svojega aktivnega življenja in zaposlitve tudi v pokojninski sistem in da se je s tem denarjem boljše ali slabše gospodarilo. Slabo stanje pokojninske blagajne po besedah predsednika SDS ni krivda tistega, ki vplačuje, temveč tistega, ki s tem denarjem upravlja. »Nepravično je vse posledice slabega upravljanja s pokojninskimi skladi prelagati na tiste, ki so pošteno delali in pošteno plačevali, » je dejal predsednik SDS in opozoril na pomen solidarnosti, ki je potrebna tudi do mlade generacije.»Ne glede na to, kako se bodo imenovale spremembe v zdravstvenem, pokojninskem sistemu in delu javnih financ, bodo posledice nosili mladi, torej tisti, ki bodo delali in od zaslužka plačevali takšne in drugačne stopnje prispevkov v pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno in proračun preko davkov, DDV-ja in ostalih obremenitev na delo, ki so v Sloveniji visoke, ki jih je potrebno znižati, pa bodo še vedno visoke,« je dejal predsednik SDS in izpostavil, da bodo mladi polnili blagajne. »Prav zato je tu potreben medgeneracijski sporazum med upokojensko in mlado generacijo, ki mora biti pravičen,« je še dejal predsednik SDS. Poudaril je tudi, da če se od mladih objektivno zahteva vrsta stvari, je potem od tistih, ki danes odločajo o teh stvareh potrebno, da se mladim ponudi dobro plačano delo, ki bo samo po sebi bolj privlačno kot priložnostna dela oziroma dela prek študentskega servisa. »Z nobeno prepovedjo, sankcijami za preprečevanje medsosedske pomoči, ukinjanjem študentskega dela, se ne bo doseglo nič,« je dejal predsednik SDS. Po njegovem mnenju si tudi mladi namesto priložnostih del želijo redno zaposlitev, dobro plačo in napredovanje v znanju in izkušnjah»Problem, ki se kaže na kratki rok je, kako prekiniti padanje, ko je delovnih mest vse manj, ko je med mlado generacijo vse več brezposelnih, 28.000 jih je in mnogi od teh z dokončano univerzitetno izobrazbo in znanjem, ki je v teoriji na bistveno boljšem nivoju kot znanje generacij, ki bi jih nekateri silili delati do 70. leta;« je dejal predsednik SDS in opozoril, da ima Slovenija sicer demografski problem. »Zadnjih pet let se število rojstev sicer zvišuje, kar zmanjšuje črnoglede napovedi makroekonomistov, vseeno pa vrzel, ki je nastala, predstavlja strukturni problem, zaradi katerega bomo morali v Sloveniji podaljševati starostno dobo za upokojitev, vendar pa je treba to narediti takrat, ko je to smiselno, ko so učinki, ko je na razpolago dovolj dela, če ne, pridete v situacijo, ko je na aktivni strani vse več brezposelnih, silite pa delati tiste, ki so že na koncu delovne dobe,« je dejal predsednik SDS. Poudaril je, da je treba ta problem napasti na obeh koncih, ključen pa je vstopni del, če govorimo o pokojninskem sistemu. Izpostavil je tudi različne ukrepe, ki jih poznamo v Sloveniji in ki so dobre prakse drugih držav, pri čemer so bistvena nova delovna mesta. »Zato, da preidemo iz tega padanja v nov zagon, je treba začeti varčevati, če ne, ne bo nikoli prišlo do manevrskega prostora;« je dejal Janez Janša in poudaril, da je treba za približno 10% poceniti funkcioniranje države, prav tako je treba postopoma zmanjšati administrativni del javnega sektorja in zaposlene prezaposliti v gospodarstvo.»Da mislimo resno, smo povedali pred dvema dnevoma, ko smo dejali, da se naslednji teden začnemo pogajati za nov socialni sporazum. Tega v Sloveniji še nismo imeli. Mlada generacija je bila doslej vedno izpuščena. Mi tudi predlagamo merljive cilje, od tega, kdaj lahko dosežemo nov razvojni zagon, kdaj lahko ujamemo povprečje EU po standardu, » je dejal predsednik SDS in poudaril, da je te cilje mogoče doseči v naslednjih petih letih, vendar je treba iti po vrsti.»Konkretno v predlogu Pogodbe za Slovenijo, predvidevamo, da se na vsa pogajanja Ekonomsko-socialnega sveta vedno, ko gre za rešitve, ki zadevajo vse generacije, vabi tudi reprezentativne predstavnike mladih in upokojenske generacije, tako da je na pogajanjih prisotna celotna politična, socialna in generacijska struktura družbe in da je dogovor dosežen na tej ravni,« je dejal predsednik SDS in ob tem tudi poudaril, da če bomo to dosegli, bodo ukrepi, ki jih bo predlagala vlada in sprejel državni zbor, sprejeti v realnem času. Po njegovem mnenju na ta način tudi ne bo akcij različnih družbenih skupin, ki se bodo počutile izpuščene iz dialoga, »ne bo treba spremljati žalostnih slik o demonstracijah, kot iz drugih držav.«Janez Janša je spomnil tudi, da imamo iz slovenske zgodovine nekaj zelo dobrih primerov doseganja nacionalnega soglasja v časih, ko je šlo zares in v naslednjih letih bo stvar resna. »Napovedi kažejo, da bo odločilno besedo v prihodnjem mandatu imela tista politična opcija, ki je znala doseči soglasje oziroma konsenz,« je dejal. Nenazadnje je še dejal, da se nahajamo v konici naporov in da bodo mladi kandidati in kandidatke morali biti glas, ki bo terjal generacijski dialog in ki bo v prihodnjem sklicu Državnega zbora odločno zastopal interese tistih, na katerih bo v prihodnosti glavno breme slovenskega razvoja.Kamal Izidor Shaker, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, je na javni tribuni predstavil organizacijo in njeno delovanje. Izpostavil je delo komisije za mladinske politike, ki sodelujejo pri pripravi različnih stališč. »Naloga komisije je pripravljati programske dokumente, in mi smo identificirali programe vseh članic MSS ter naredili nabor ukrepov za izboljšanje dotičnega stanja,« je dejal Shaker. Dejal je, da so pripravili štiri programske dokumente, in sicer o stanovanjski problematiki, zaposlovanju, izobraževanju in mladinskem organiziranju. Povedal je še, da bodo naslednji teden predstavili programe s področja participacije, mobilnosti in zdravja. Predstavil je tudi mednarodno sodelovanje MSS, ki je polnopravna članica Evropskega mladinskega foruma, sodelujejo pa tudi v programu Mladi v akciji, vključeni so tudi v vrsto mednarodnih organizacij. Spomnil je tudi na MSS-jev poziv strankam, da naj mlade vključijo na kandidatne liste. Poziv je ocenil kot uspešen, saj je na kandidatnih listah vseh strank 100 kandidatov, mlajših od 30 let. Kamal Izidor Shaker je še poudaril, da je treba imeti zdravo mero izkušenj starejših in zagona mladih. »Upam, da bodo v državnem zboru mladi imeli možnost oziroma glas pri sprejemanju zakonov v povezavi z mladimi.«Marko Bitenc, magister molekularne biologije, ki se ukvarja tudi s podjetništvom, je direktor podjetja, ki kot prvo v Evropi ponuja prognostično genetsko analizo. Je tudi prvi Slovenec, ki je bil sprejet na prestižno univerzo v Silicijevi dolini. Na javni tribuni je mag. Bitenc predstavil je svojo življenjsko zgodbo, spregovoril o podjetniških načrtih in izobraževanju na univerzi Singularity. Izpostavil je, da je velika razlika v mentaliteti Slovencev in Američanov. »Za ustvarjanje podjetništva so v Ameriki tehnološka okolja, pri nas pa so to samo zgradbe, v tujini je to drugače,« je dejal. Izpostavil je, da je cilj ameriške univerze v tem, da se izdelujejo projekte, ki bi v 10 letih vplivali pozitivno na milijardo ljudi. »Vsi projekti, ki se na tej univerzi delajo, morajo zadostiti tem pogojem,« je povedal. Izpostavil je še, da je v Sloveniji izjemno težko kaj narediti prav zaradi birokracije. »Od politike si želim, da me ne omejuje. Birokracija nas, podjetne, v Sloveniji ubija, upam, da se bo to spremenilo na boljše;« je še dejal.Dr. Peter Virtič, zaposlen na fakulteti za energetiko, nekdanji predsednik društva študentov in podiplomantov Slovenije, je spregovoril o zaposlovanju mladih, o iskanju dela. Ključni problem je po njegovem mnenju ta, da mladi niso povsem sigurni, katera pot za zaposlitev je prava. Ocenil je, da so osnova za ustvarjanje uspešne kariere materialni pogoji, ki so odvisni tudi od zmožnosti staršev, skrbnikov, pa tudi možnosti države. Pomembna je tudi motivacija, vztrajnost in veliko trdega dela. Več kot delaš, bolj si obremenjen, če si te na splača delati …Na javni tribuni o mladih pa so sodelovali tudi kandidati in kandidatke SDS za poslance in poslanke, ki so mlajši od 30 letih. Jernej Kolman je poudaril, da je treba za mlade najti rešitve, ne izgovorov.Damjan Hribar, je poudaril, da kot gradbinec ve, kako močno je gospodarsko krizo zatresla gradbeno panogo. »Ni mi vseeno, kaj se dogaja z državo, ne vidim priložnosti niti za svoje otroke,« je dejal. Po njegovem mnenju se izvirni greh glede zaposlovanja mladih začne pri 15 letih, ko si mladi izbirajo študij. »Mladim bo treba bolje svetovati, jih bolje usmerjati, in potem takšnih težav ne bomo imeli, mladi se bodo zaposlili in delali in pokojninska reforma morda tudi ne bo potrebna, ker bodo mladi delali,« je zaključil.Danijel Cukjati je izhajal iz osebne izkušnje. Povedal je, da je v Sloveniji preveč »sproduciranih profesorjev športne vzgoje in verjetno jih le 10% dela v šolstvu, ostali pa smo se morali znajti po svoje.« Po njegovih besedah mora politik zagotoviti takšno šolstvo, da bodo mladi vedeli, čemu se izobražujejo. Izpostavil je tudi prepričanje, da bo SDS s svojim programom poskrbel za mlade, za srednjo generacijo in tudi upokojence. Janja Napast je poudarila, da želi prispevati k povečanju zavedanja, da so mladi dovolj sposobni, »da vrnemo vrednote in medgeneracijsko sodelovanje, ki je izjemno pomembno.«Katja Šoba pa je dejala, da je po koncu študija, kljub vsem izkušnjam, imela trimesečno zgodbo brezposelnosti, nato pa je zaposlitev našla na zasebnem zavodu, kjer se je ukvarjala z iskalci zaposlitve. Ugotavlja, da je brezposelnost mladih velik problem, ki se ga je treba lotiti takoj in ga tudi rešiti. Po njenih besedah je nekaj težav tudi na področju študentskega organiziranja in na področju visokošolskega sistema, ki je potreben prenove. »Mladi imamo preveč teoretičnega in premalo uporabnega znanja, » je dejala. Poudarila je še, da »mladi nimamo možnosti participacije, SDS pa je ena redkih strank, da nam je dala možnost, da nekaj povemo, ostali nam dajo le možnost, da smo na fotografijah.« Šoba je še izpostavila, da je današnja javna tribuna dokaz, da imajo mladi dovolj pametnega za povedati in da »smo sposobni, da participiramo pri oblikovanju prihodnosti naše države.«
Predsednik SDS Janez Janša je v svojem uvodnem nagovoru dejal, da je bilo v tej volilni kampanji veliko dogodkov, a malo tako prijetnih in tako pomembnih kot je ta. »Ni slučajno, da je naslov Slovenija 2.0, saj govorimo o prihodnosti in tem, kaj bo nastajalo iz Slovenije v naslednjih letih in desetletjih, kar bo odvisno tudi od mladih,« je dejal predsednik SDS. Po njegovih besedah je mlada generacija velikokrat izpuščena iz globalnih procesov odločanja v družbi. Spomnil je tudi, da je SDS v času predvolilne kampanje skušala največ časa nameniti vsebinskim razpravam, pri čemer smo imeli pogovore z gospodarstveniki, sindikati, strokovnjaki na področju zdravstvenega sistema.Po besedah predsednika SDS je socialni dialog, eden od dveh ključnih točk potrebnega sporazumevanja v prihodnosti, ki pa »mu danes dodajamo tudi medgeneracijski dialog.« »V zadnjih treh letih se je vedno, ko se je govorilo o medgeneracijskem dialogu, govorilo o upokojenski in deloma tudi aktivni generaciji, v Ekonomsko socialnem svetu so predstavniki aktivne generacije, ni pa tam predstavnikov mladih,« je dejal. Opozoril je, da bo probleme, ki so pred Slovenijo in so se v zadnjih treh letih izjemno zaostrili, mogoče premagati le, če dobimo sposobno, kooperativno izvršno oblast, ki bo vedela, kaj so prioritete, ki bo videla cel gozd, in ne le posamezna drevesa, skozi katera sijejo žarki javnomnenjskih raziskav.Janeza Janša je poudaril, da Slovenija potrebuje vsaj takšno raven socialnega dialoga kot je bila v mandatu vlade 204-2008, ko je bilo doseženo tudi soglasje o zelo pomembni temi – vstopu v evroobmočje. To, da je Slovenija v evroobmočju, nas v tem trenutku rešuje pred drastičnim padcem standarda. »Šibka nacionalna valuta bi bila zgolj igrača na valovih krize,« je poudaril predsednik SDS.Poudaril je, da je socialnemu dialogu, ki smo ga poznali doslej, treba dodati medgeneracijski dialog, kajti nobenega od večjih problemov ni mogoče rešiti brez tega dialoga. V nadaljevanju je predsednik SDS izpostavil tudi položaj upokojencev. Po njegovih besedah je to, kar se je zgodilo v zadnjem letu in pol, ko se je skušalo vse probleme, ki jih ima Slovenija, prevaliti na upokojence, ki da preveč porabijo, »čisto zavajanje in žalitev za pomemben del slovenskega življa.« Poudaril je, da je večina oziroma večji del generacije v pokojninsko blagajno vplačeval ves čas svojega aktivnega življenja in zaposlitve tudi v pokojninski sistem in da se je s tem denarjem boljše ali slabše gospodarilo. Slabo stanje pokojninske blagajne po besedah predsednika SDS ni krivda tistega, ki vplačuje, temveč tistega, ki s tem denarjem upravlja. »Nepravično je vse posledice slabega upravljanja s pokojninskimi skladi prelagati na tiste, ki so pošteno delali in pošteno plačevali, » je dejal predsednik SDS in opozoril na pomen solidarnosti, ki je potrebna tudi do mlade generacije.»Ne glede na to, kako se bodo imenovale spremembe v zdravstvenem, pokojninskem sistemu in delu javnih financ, bodo posledice nosili mladi, torej tisti, ki bodo delali in od zaslužka plačevali takšne in drugačne stopnje prispevkov v pokojninsko blagajno, zdravstveno blagajno in proračun preko davkov, DDV-ja in ostalih obremenitev na delo, ki so v Sloveniji visoke, ki jih je potrebno znižati, pa bodo še vedno visoke,« je dejal predsednik SDS in izpostavil, da bodo mladi polnili blagajne. »Prav zato je tu potreben medgeneracijski sporazum med upokojensko in mlado generacijo, ki mora biti pravičen,« je še dejal predsednik SDS. Poudaril je tudi, da če se od mladih objektivno zahteva vrsta stvari, je potem od tistih, ki danes odločajo o teh stvareh potrebno, da se mladim ponudi dobro plačano delo, ki bo samo po sebi bolj privlačno kot priložnostna dela oziroma dela prek študentskega servisa. »Z nobeno prepovedjo, sankcijami za preprečevanje medsosedske pomoči, ukinjanjem študentskega dela, se ne bo doseglo nič,« je dejal predsednik SDS. Po njegovem mnenju si tudi mladi namesto priložnostih del želijo redno zaposlitev, dobro plačo in napredovanje v znanju in izkušnjah»Problem, ki se kaže na kratki rok je, kako prekiniti padanje, ko je delovnih mest vse manj, ko je med mlado generacijo vse več brezposelnih, 28.000 jih je in mnogi od teh z dokončano univerzitetno izobrazbo in znanjem, ki je v teoriji na bistveno boljšem nivoju kot znanje generacij, ki bi jih nekateri silili delati do 70. leta;« je dejal predsednik SDS in opozoril, da ima Slovenija sicer demografski problem. »Zadnjih pet let se število rojstev sicer zvišuje, kar zmanjšuje črnoglede napovedi makroekonomistov, vseeno pa vrzel, ki je nastala, predstavlja strukturni problem, zaradi katerega bomo morali v Sloveniji podaljševati starostno dobo za upokojitev, vendar pa je treba to narediti takrat, ko je to smiselno, ko so učinki, ko je na razpolago dovolj dela, če ne, pridete v situacijo, ko je na aktivni strani vse več brezposelnih, silite pa delati tiste, ki so že na koncu delovne dobe,« je dejal predsednik SDS. Poudaril je, da je treba ta problem napasti na obeh koncih, ključen pa je vstopni del, če govorimo o pokojninskem sistemu. Izpostavil je tudi različne ukrepe, ki jih poznamo v Sloveniji in ki so dobre prakse drugih držav, pri čemer so bistvena nova delovna mesta. »Zato, da preidemo iz tega padanja v nov zagon, je treba začeti varčevati, če ne, ne bo nikoli prišlo do manevrskega prostora;« je dejal Janez Janša in poudaril, da je treba za približno 10% poceniti funkcioniranje države, prav tako je treba postopoma zmanjšati administrativni del javnega sektorja in zaposlene prezaposliti v gospodarstvo.»Da mislimo resno, smo povedali pred dvema dnevoma, ko smo dejali, da se naslednji teden začnemo pogajati za nov socialni sporazum. Tega v Sloveniji še nismo imeli. Mlada generacija je bila doslej vedno izpuščena. Mi tudi predlagamo merljive cilje, od tega, kdaj lahko dosežemo nov razvojni zagon, kdaj lahko ujamemo povprečje EU po standardu, » je dejal predsednik SDS in poudaril, da je te cilje mogoče doseči v naslednjih petih letih, vendar je treba iti po vrsti.»Konkretno v predlogu Pogodbe za Slovenijo, predvidevamo, da se na vsa pogajanja Ekonomsko-socialnega sveta vedno, ko gre za rešitve, ki zadevajo vse generacije, vabi tudi reprezentativne predstavnike mladih in upokojenske generacije, tako da je na pogajanjih prisotna celotna politična, socialna in generacijska struktura družbe in da je dogovor dosežen na tej ravni,« je dejal predsednik SDS in ob tem tudi poudaril, da če bomo to dosegli, bodo ukrepi, ki jih bo predlagala vlada in sprejel državni zbor, sprejeti v realnem času. Po njegovem mnenju na ta način tudi ne bo akcij različnih družbenih skupin, ki se bodo počutile izpuščene iz dialoga, »ne bo treba spremljati žalostnih slik o demonstracijah, kot iz drugih držav.«Janez Janša je spomnil tudi, da imamo iz slovenske zgodovine nekaj zelo dobrih primerov doseganja nacionalnega soglasja v časih, ko je šlo zares in v naslednjih letih bo stvar resna. »Napovedi kažejo, da bo odločilno besedo v prihodnjem mandatu imela tista politična opcija, ki je znala doseči soglasje oziroma konsenz,« je dejal. Nenazadnje je še dejal, da se nahajamo v konici naporov in da bodo mladi kandidati in kandidatke morali biti glas, ki bo terjal generacijski dialog in ki bo v prihodnjem sklicu Državnega zbora odločno zastopal interese tistih, na katerih bo v prihodnosti glavno breme slovenskega razvoja.Kamal Izidor Shaker, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, je na javni tribuni predstavil organizacijo in njeno delovanje. Izpostavil je delo komisije za mladinske politike, ki sodelujejo pri pripravi različnih stališč. »Naloga komisije je pripravljati programske dokumente, in mi smo identificirali programe vseh članic MSS ter naredili nabor ukrepov za izboljšanje dotičnega stanja,« je dejal Shaker. Dejal je, da so pripravili štiri programske dokumente, in sicer o stanovanjski problematiki, zaposlovanju, izobraževanju in mladinskem organiziranju. Povedal je še, da bodo naslednji teden predstavili programe s področja participacije, mobilnosti in zdravja. Predstavil je tudi mednarodno sodelovanje MSS, ki je polnopravna članica Evropskega mladinskega foruma, sodelujejo pa tudi v programu Mladi v akciji, vključeni so tudi v vrsto mednarodnih organizacij. Spomnil je tudi na MSS-jev poziv strankam, da naj mlade vključijo na kandidatne liste. Poziv je ocenil kot uspešen, saj je na kandidatnih listah vseh strank 100 kandidatov, mlajših od 30 let. Kamal Izidor Shaker je še poudaril, da je treba imeti zdravo mero izkušenj starejših in zagona mladih. »Upam, da bodo v državnem zboru mladi imeli možnost oziroma glas pri sprejemanju zakonov v povezavi z mladimi.«Marko Bitenc, magister molekularne biologije, ki se ukvarja tudi s podjetništvom, je direktor podjetja, ki kot prvo v Evropi ponuja prognostično genetsko analizo. Je tudi prvi Slovenec, ki je bil sprejet na prestižno univerzo v Silicijevi dolini. Na javni tribuni je mag. Bitenc predstavil je svojo življenjsko zgodbo, spregovoril o podjetniških načrtih in izobraževanju na univerzi Singularity. Izpostavil je, da je velika razlika v mentaliteti Slovencev in Američanov. »Za ustvarjanje podjetništva so v Ameriki tehnološka okolja, pri nas pa so to samo zgradbe, v tujini je to drugače,« je dejal. Izpostavil je, da je cilj ameriške univerze v tem, da se izdelujejo projekte, ki bi v 10 letih vplivali pozitivno na milijardo ljudi. »Vsi projekti, ki se na tej univerzi delajo, morajo zadostiti tem pogojem,« je povedal. Izpostavil je še, da je v Sloveniji izjemno težko kaj narediti prav zaradi birokracije. »Od politike si želim, da me ne omejuje. Birokracija nas, podjetne, v Sloveniji ubija, upam, da se bo to spremenilo na boljše;« je še dejal.Dr. Peter Virtič, zaposlen na fakulteti za energetiko, nekdanji predsednik društva študentov in podiplomantov Slovenije, je spregovoril o zaposlovanju mladih, o iskanju dela. Ključni problem je po njegovem mnenju ta, da mladi niso povsem sigurni, katera pot za zaposlitev je prava. Ocenil je, da so osnova za ustvarjanje uspešne kariere materialni pogoji, ki so odvisni tudi od zmožnosti staršev, skrbnikov, pa tudi možnosti države. Pomembna je tudi motivacija, vztrajnost in veliko trdega dela. Več kot delaš, bolj si obremenjen, če si te na splača delati …Na javni tribuni o mladih pa so sodelovali tudi kandidati in kandidatke SDS za poslance in poslanke, ki so mlajši od 30 letih. Jernej Kolman je poudaril, da je treba za mlade najti rešitve, ne izgovorov.Damjan Hribar, je poudaril, da kot gradbinec ve, kako močno je gospodarsko krizo zatresla gradbeno panogo. »Ni mi vseeno, kaj se dogaja z državo, ne vidim priložnosti niti za svoje otroke,« je dejal. Po njegovem mnenju se izvirni greh glede zaposlovanja mladih začne pri 15 letih, ko si mladi izbirajo študij. »Mladim bo treba bolje svetovati, jih bolje usmerjati, in potem takšnih težav ne bomo imeli, mladi se bodo zaposlili in delali in pokojninska reforma morda tudi ne bo potrebna, ker bodo mladi delali,« je zaključil.Danijel Cukjati je izhajal iz osebne izkušnje. Povedal je, da je v Sloveniji preveč »sproduciranih profesorjev športne vzgoje in verjetno jih le 10% dela v šolstvu, ostali pa smo se morali znajti po svoje.« Po njegovih besedah mora politik zagotoviti takšno šolstvo, da bodo mladi vedeli, čemu se izobražujejo. Izpostavil je tudi prepričanje, da bo SDS s svojim programom poskrbel za mlade, za srednjo generacijo in tudi upokojence. Janja Napast je poudarila, da želi prispevati k povečanju zavedanja, da so mladi dovolj sposobni, »da vrnemo vrednote in medgeneracijsko sodelovanje, ki je izjemno pomembno.«Katja Šoba pa je dejala, da je po koncu študija, kljub vsem izkušnjam, imela trimesečno zgodbo brezposelnosti, nato pa je zaposlitev našla na zasebnem zavodu, kjer se je ukvarjala z iskalci zaposlitve. Ugotavlja, da je brezposelnost mladih velik problem, ki se ga je treba lotiti takoj in ga tudi rešiti. Po njenih besedah je nekaj težav tudi na področju študentskega organiziranja in na področju visokošolskega sistema, ki je potreben prenove. »Mladi imamo preveč teoretičnega in premalo uporabnega znanja, » je dejala. Poudarila je še, da »mladi nimamo možnosti participacije, SDS pa je ena redkih strank, da nam je dala možnost, da nekaj povemo, ostali nam dajo le možnost, da smo na fotografijah.« Šoba je še izpostavila, da je današnja javna tribuna dokaz, da imajo mladi dovolj pametnega za povedati in da »smo sposobni, da participiramo pri oblikovanju prihodnosti naše države.«