Sobivanje z medvedom in možne rešitve odprtih vprašanj

Na današnji novinarski konferenci sta vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in veterinar iz Kočevskega območja, predsednik Komisije za prehrano, veterinarstvo in zootehniko pri strokovnem svetu SDS mag. Marko Vizjak predstavila izhodišča in možne rešitve problematike sobivanja z rjavim medvedom. Na današnji novinarski konferenci sta vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in veterinar iz Kočevskega območja, predsednik Komisije za prehrano, veterinarstvo in zootehniko pri strokovnem svetu SDS mag. Marko Vizjak predstavila izhodišča in možne rešitve problematike sobivanja z rjavim medvedom.Na današnji novinarski konferenci sta vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in veterinar iz Kočevskega območja, predsednik Komisije za prehrano, veterinarstvo in zootehniko pri strokovnem svetu SDS mag. Marko Vizjak predstavila izhodišča in možne rešitve problematike sobivanja z rjavim medvedom. Kot je poudaril Jože Tanko, oba z mag. Vizjakom izhajata iz področja, kjer je tovrstna problematika prisotna, prav tako so za to področje značilne velike zveri. »Pravzaprav je malo osebkov in vrst zveri doma na drugih področjih države. Na tista območja pridejo le redkokdaj in takrat je aktivirana vsa srenja, vse dežurne ekipe od medijev do lovcev. Področje, od koder prihajava, je področje velikih zveri, največja zver med temi – medved je pri nas zelo pogost. In to ne samo v zaselkih in naseljih ob gozdu, robu gozda, ampak so zelo pogosti tudi sprehodi medveda v sredino naselja, na primer na Ribniškem, Kočevskem, Cerkniškem in kakšnem drugem polju na tem območju. Z medvedjo populacijo se v zadnjem obdobju nekaj zagotovo dogaja, na primer pred petnajstimi leti, tudi, ko je bila v gozdu bolj intenzivna prisotnost človeka, zaradi tehnologije in načina dela, zaradi košnje gozdnih jas višje v gozdu, pravzaprav nisi naletel na medveda. Taka srečanja so bila le izjema, v zadnjih desetih, petnajstih letih pa so ta srečanja človeka in medveda na tem gozdnem obrobju in tudi nekaterih naseljih izredno pogosta. Druga stvar, ki je zelo značilna, je tudi ta, da so te medvedje družine številčnejše. Včasih si opazil medvedko z enim mladičem, sedaj ima vsaj dva mladiča, zelo pogoste, celo običajne pa so medvedje družine s tremi mladiči, kar pravzaprav pomeni, da so se vzpostavili izredno dobri pogoji za razvoj medvedje populacije. Pred nedavnim je bilo večkrat rečeno, da prihaja medved do naselij predvsem zaradi tega, ker so okolice naselij neurejene ter zaradi ostankov mesne hrane. Zdaj to ne more biti več glavni vzrok. Med zdajšnjimi najpogostejšimi razlogi za zahajanje medveda v naselja je številčnost medvedje populacije – po zadnjih poročilih naj bi število medvedkov raslo (iz povprečja enega medvedka se povprečje viša na dva medveda na eno medvedko). To povzroča tudi širjenje življenjskega prostora medveda, saj je medved zver, ki potrebuje velik življenjski prostor. Zaradi tega razloga – z narastkom ene vrste prihaja do prevlade le-te – je sobivanje človeka z medvedom ogroženo. Mag. Marko Vizjak je poudaril, da je na svetu več vrst medveda, slovenski spada med rjavega, ki se sicer tudi precej razlikuje od rjavega medveda v Kanadi (lahko je tudi do 10-krat lažji). Tudi po njegovih besedah se je v zadnjih desetih letih število medvedov v Sloveniji povečalo. »Naj poudarim nekaj možnih vzrokov za porast števila medveda in zahajanje le-tega v naselja. To so: medved se je v zadnjih 10-ih letih priseljeval iz Hrvaške in Bosne, manj odstrela, večje medvedje družine, večja zaraščenost površin, večji hrup v gozdu, povečanje števila drobnice, ki predstavlja najljubšo hrano medvedu, ter ukinitev mrhovišč (zaradi uredbe EU v letu 2002, ki prepoveduje hranjenje živali z mrhovino – ukinjanje mrhovišč). Možni rešitvi sta dve. In sicer; medved naj ne določa več kot hrana za ljudi, prav tako pa naj se ponovno prične z uvajanjem mrhovišč. Meso medveda namreč za hranjenje ljudi ni primerno iz več razlogov. Med drugim zato, ker se medved pogosto prehranjuje s slabo hrano živalskega izvora, s hrano divjih odlagališč, kjer lahko zaužije tudi strupene snovi. Uživanje medvedjega mesa pa je sporno tudi iz moralno-etičnega vidika. Med prednostmi uvajanja mrhovišč so manjši stroški industrije, lažje spremljanje evidenc lovskih družin, hranjenje medvedov pa bi nenazadnje lahko tržili tudi kot turistično atrakcijo. Poleg tega pa bi morali v Sloveniji, kot pravi mag. Vizjak, uvesti intervencijske skupine, ki so v tujini običajna praksa. Tovrstne skupine s hrupom odganjajo medveda stran od naselij. Poleg tega pa je pomembno tudi informiranje ljudi o medvedu, še posebej šolske mladine, ljudi, ki živijo v okolici medveda ter obiskovalcev teh krajev.«