So populizem in grožnje del demokracije?

Vedno znova sem presenečena, kakšen kulturni in moralni šok doživljam, ko primerjam seje v Evropskega parlamenta in seje mestnega sveta MOL. 20. seja Mestnega sveta Ljubljana je bila v znamenju zavrnitve možnosti za razpravo o grožnji z orožjem iz strani mestnega svetnika Marjana Jerneja Viranta. Namesto da bi bili predstavniki ljudstva, med katerimi smo tudi mestni svetniki dober zgled, se dogaja ravno obratno. Predstavnikom medijev groziti z orožjem presega dopustne meje demokracije. Poleg tega sem ob tem incidentu prepoznala, da smo nov mandat mestnega sveta pričeli v družinskem duhu. Prvo sejo je kot najstarejši član vodil svetnik M. J. Virant, ki je hkrati tudi županov tast in ima do medijev podobno izražanje, kot županov sin. Orožje, ubiti, ustreliti,… so izrazi, ki sledijo tem izjavam. Torej ne gre samo za družinsko vodenje občinskih institucij, gre tudi za kulturo komuniciranja širše družine Jankovič, ki je zaskrbljujoče. To ne sodi niti v demokracijo, niti v našo kulturo in ni za zgled mladim.

Županovo repliciranje na vsak predlog, ki pride iz svetniških vrst vzbuja skrb. Repliciranje, ki praviloma vedno vključuje kazanje s prstom na vlado, vključuje tudi veliko mero populizma, ki je v sedanjih težkih razmerah še kako nevaren. Primer je bila razprava o programu stanovanjskega sklada MOL. Prosilcev za stanovanja je seveda vedno veliko več, kot pa je možnosti. Toda nagovarjati ljudi, da bi lahko zgradili tisoč stanovanj samo če bi vlada spremenila eno besedo v zakonu (da se lahko sklad neomejeno zadolžuje sam pri bankah) je nerazumljivo.

Ob tem sem osvetlila situacijo v Evropi. Predstavila sem resolucijo o Bančni uniji, ki ne dopušča zadolževanja bank brez njihovih zdravih bilančnih stanj. V Evropi je 6000 bank, do sedaj je vsaka posojala denar po lastnih pravilih. Zato imajo velike probleme, tako kot NLB in druge slovenske banke. Jaz primerjam ravnanje bank v Evropi z družino, kjer starša delata, otroci pa pridno zapravljajo in posojajo denar. Po tem principu bodo starši pristali na beraški palici.

Torej govoriti ljudem, da bi lahko neomejeno gradili stanovanja, seveda ne gre zaradi stanja, ki ga imamo v Evropi, zaradi pravil, ki so nujna, če se hočemo skozi leta rešiti iz krize. Vlade in banke se ne bodo mogle prekomerno zadolževati. Potrebno je priti na zeleno vejo, do gospodarske rasti in plačilne sposobnosti.

Rešitve seveda obstajajo. Po neuradnih podatkih je 15 milijard zasebnega kapitala državljank in državljanov Slovenije v bankah. V Ljubljani pa je po neuradnih podatkih 10.000 praznih stanovanj. Bi lahko župan razmišljal tudi v tej smeri reševanja stanovanjske problematike?