Udeleženci pogovornega omizja " SO ENERGETIKI V ŠALEŠKI DOLINI ŠTETI DNEVI?"
1. mag. Aleksander Mervar, predsednik uprave ELES - a,
2. dr. Dušan Mramor, ugleden in priznan ekonomist, bivši dvakratni Minister za finance RS
3. Branko Meh, samostojni podjetnik, bivši predsednik Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije v dveh mandatih in
4. Branko Sevčnikar, ustanovitelj slovenskega društva za ohranitev šaleške energetike, bivši več letni predsednik Sindikata delavcev energetike.
Uvodni nagovor predsednika MO SDS Velenje Simon Dobaj, ki je moderiral pogovorno omizje.
Z dovolj veliko energetsko samooskrbo in čim večje neodvisnosti sistema s strani tujih ponudnikov električne energije je slovensko gospodarstvo lahko konkurenčno tako na domačem kot tudi na tujem trgu.
Šaleška energetika je bila in še vedno je, steber zanesljive dobave električne energije za celotno državo v vseh mogočih in nemogočih vremenskih in drugih okoliščinah.
Vse vlade in vodstva HSE od nastanka dalje so se tako ali drugače spotikale ob šaleško energetiko, čeprav je bil osnovni namen ustanovitve HSE, konkurenčen nastop slovenskih proizvajalcev električne energije na globalnem evropskem trgu z el. energijo stabilni del Termo divizije in cenovno ugoden hidro del.
V Šaleški dolini se počutimo kot na fronti, saj smo namesto Svobode dobili energetski teror, ki uničuje Šaleško dolino tako na gospodarskem, socialnem in ekološkem področju. Posledice Svobode pa ne bo čutila samo Šaleška dolina ampak tudi ostale državljanke in državljani, če bomo več kot 50 ali 60 % odvisni od uvoza električne energije.
Kar nas pa še bolj preseneča je dejstvo, da minister za okolje, podnebje in energijo, ki je odgovoren za energetsko prihodnost Slovenije v tem mandatu in izhaja iz te doline po našem mnenju prepušča generalni sekretarki preveč odprte roke in izdelek Interventnega zakona, ki je bil na mizi ni nikakor primeren ne za dolino in ne za Slovenijo. V dveh letih in pol se ni dalo nič storiti, sedaj pa se zakoni pišejo čez noč, kar pa je v njih pa nas je vse v Šaleški dolini pošteno strah.
Govori se, da sta TEŠ in Premogovnik Velenje pred stečajem. Po ZFPPIPP obstaja velika možnost, da bosta TEŠ in Premogovnik Velenje v prvem kvartalu 2025 pred stečajem. Seveda, lahko sta, če se tako odloči Vlada. Lahko sta tudi odstreljena kmeta skupaj z odstreljenim HSEjem.
Mogoče je to nekaterim tudi v interesu, saj potrebe po Električni Energiji rastejo, v omrežju je vedno več OVE virov, mi pa zapiramo proizvajalca, ki nam omogoča trapez in vsa možna prilagajanja . Je to mogoče razlog projekt, ki ga ima v glavi sam predsednik Vlade in mi zanj bolj malo vemo?
Iz pridobljenih podatkov bo TEŠ skupaj z letošnjim letom za emisijske kupone v zadnjih nekaj letih plačal preko 0,5 milijarde € - strošek CO2 kuponov, strošek, ki je večji od stroška proizvodne elektrike, plač zaposlenih, vrednosti kreditov. Seveda, da je vse skladno z Zelenim prehodom, gre ta denar v obnovljive vire ( vetrne elektrarne imamo celo tri postavljene in sončne elektrarne) toda brez termo divizije in NE Krško ta zelena zadeva ne bi bila obstojna v omrežju.
Denar iz tega naslova pa je med drugim namenjen tudi nevladnim organizacijam ….
Neumnosti Zelenega prehoda, na čelu z raznimi okoljevarstvenimi organizacijami, se trenutno zelo odražajo v nemški avtomobilski industriji - VW grozi z masovnim odpuščanjem, oziroma njihovi industriji nasploh, ker so suvereno zapirali termoelektrarne, jedrske elektrarne in so mislili, da bosta sonce in veter dovolj.
Avtomobilska industrija predstavlja v Sloveniji okrog 10 odstotkov BDP-ja in več kot 20 odstotkov izvoza, naše gospodarstvo bo klecnilo še veliko bolj.
Kaj bo pomenil izpad TEŠ v energetskem smislu ( 1/3 oz. ¼ ) manj samooskrbne električne energije, kaj bo to pomenilo za konkurenčnost gospodarstva in kar je naj bolj pomembno, kako bo to vplivalo na položnice nas občanov – oziroma državljanov RS?