Slovensko gospodarstvo in prebivalstvo bo plačevalo vsaj 15 odstotkov dražja posojila

Dogajanje okoli izdaje obveznic je samo še en kamenček v mozaiku neučinkovitega in nepravočasnega vladnega odziva na svetovno finančno in gospodarsko krizo. Posledice tega pa čuti vsak dan več državljanov Slovenije. Slovenija je prejšnji teden končala prodajo novih triletnih obveznic v višini ene milijarde evrov. Žal, je bila dosežena cena obveznic (4,25 odstotni donos do dospetja) glede na povpraševanje po tej obveznici in glede na ceno, ki jo dosegajo države z podobno boniteto kot Slovenija zelo slaba. Povpraševanja po tej obveznici je bilo namreč za 2,1 milijarde evrov, kar je za 1,1 milijarde več kot je bilo na voljo obveznic. Še bolj bode v oči cena obveznic, ki jo dosegajo države s podobno boniteto kot Slovenija. Tako je na primer Belgija, ki je prodajo svojih obveznic končala v praktično istem času kot Slovenija, dosegla za dvoletno obveznico 2,5 odstotni donos do dospetja, za petletno obveznico pa je dosegla 3,8 odstotni donos do dospetja. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi Slovenija morala doseči za triletno obveznico vsaj 3,7 odstotni donos do dospetja. Ocena strokovnjakov se je za pravilno potrdila že naslednji dan, ko se je s temi obveznicami trgovalo na trgu.

Razloga za tako slabo doseženo ceno slovenskih obveznic sta dva. Prvi je v slabo organizirani prodaji državnih obveznic, kjer ministrstvo za finance očitno ni storilo vsega potrebnega, da bi bila prodaja organizirana bolje. Drugi razlog pa je v izjavi ministra za gospodarstvo dr. Lahovnika, ki je izjavil, da bi Slovenija v primeru neuspeha pri prodaji obveznice zašla v likvidnostne težave, s čimer je odgnal pomembne vlagatelje.

Nove izdaje bančnih obveznic bodo morale imeti večji donos kot referenčna obveznica Republike Slovenije. Zato bodo posojila gospodarstvu in prebivalstvu zaradi premajhne skrbnosti finančnega ministra dr. Križaniča  in nepremišljenih izjav ministra za gospodarstvo dr. Lahovnika po naši oceni dražja za vsaj 15 odstotkov kot bi lahko bila. Tega dejstva ne spremeni niti včerajšnji dogovor med vlado in bankami o državnem subvencioniranju obrestnih mer (država naj bi znižala stroške, ki jih zaračunava bankam za izdajo državnega jamstva). Z državnimi subvencijami obrestne mere in ob drugačnem ravnanju obeh ministrov bi posojila še vedno bila cenejša za vsaj 15 odstotkov, kot bodo sedaj. V času svetovne in gospodarske krize, ko je za preživetje pomemben prav vsak evro, je toliko višja cen posojil hud udarec za gospodarstvo.