Slovenski visokošolski sistem še vedno temelji na pridnosti in ne na sposobnosti

S predlaganimi spremembami zakona se zmanjšuje avtonomija univerze. Postopek sprejemanja študijskih programov ostaja izrazito birokratski, z močno vlogo države. S predlaganimi spremembami zakona se zmanjšuje avtonomija univerze. Postopek sprejemanja študijskih programov ostaja izrazito birokratski, z močno vlogo države.Na novinarski konferenci poslanske skupine SDS, 18. maja 2004, sta dr. Miha Brejc in Rudi Petan predstavila stališče SDS do predloga sprememb zakona o visokem šolstvu. Po mnenju dr. Mihe Brejca Bolonjski proces predstavlja »nov veter« v visokem šolstvu. Nujna je uskladitev standardov in uskladitev postopka akreditacije visokošolskih institucij. S tem bomo dosegli, da bo naše visoko šolstvo primerljivejše z ostalimi evropskimi državami. V dneh, ki so pred nami, žal ne bo mogoče posvetiti dovolj pozornosti reformi visokega šolstva. Prav zato je presenetljivo, da se je vlada odločila za sprejem sprememb zakona po nujnem postopku. To pomeni, da ni možna normalna parlamentarna razprava in da ni mnenja strokovne javnosti. Naglica se odraža tudi na samem besedilu zakona. Minister za šolstvo je celo označil pomisleke SDS za predvolilno temo. V SDS obžalujemo, da je prišlo že na začetku do takšnega tona. Želeli bi, da bi do sprememb prišlo že mnogo prej. Ni krivda slovenskih demokratov, da je ta predlog sprememb na dnevnem redu državnega zbora tik pred volitvami. Tej naglici se je pridružila tudi ljubljanska univerza z nerazumljivo zahtevo po vložitvi sprememb še pred uradno veljavo zakona. S predlaganimi spremembami zakona se zmanjšuje avtonomija univerze. Postopek sprejemanja študijskih programov ostaja izrazito birokratski, z močno vlogo države. Vse kaže na to, da država ne zaupa univerzi. Z zakonom se uvaja tudi nov državni organ. To je javna agencija za visoko šolstvo. Vzpostavitev nove agencije ne more vplivati na rast kakovosti visokega šolstva, še več, je nepotrebna in je v nasprotju z reformo javne uprave. V SDS tudi ne soglašamo s sistemom financiranja. Financiranje visokega šolstva ureja posebna uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov. Na podlagi tega lahko sklepamo, da država ni dolžna financirati petega leta študija. Prav bi bilo, da se v skladu z uredbo zagotovi financiranje vseh petih let študija in ne le treh. V svojem predlogu se vlada ni lotila niti sprememb sistema vpisa na univerzo. Ta še vedno temelji na točkah. To pomeni, da slovenski visokošolski sistem še vedno temelji na pridnosti, ne pa na sposobnosti kandidatov. Takšna politika bo še naprej povzročala odliv sposobnih študentov na tuje univerze. V nadaljevanju je Rudi Petan poudaril, da potrebujemo takšen zakon o visokem šolstvu, ki bo dejansko primerljiv z drugimi evropskimi državami. V primerjavi z Avstrijo, Italijo in Nemčijo, lahko ugotovimo, da so diplomanti dosedanjega štiriletnega univerzitetnega študija omenjenih držav, že v izhodišču v prednosti, saj jim je priznana druga stopnja, slovenskim diplomantom pa le prva stopnja. Neenakopraven položaj dosedanjih slovenskih diplomantov, ki so končali univerzitetno stopnjo, z ostalimi tujimi diplomanti, predstavlja resen problem, ki ga je potrebno čimprej rešiti.