Slovenski starostniki si zaslužijo dostojno jesen življenja

Leta 1990 je Generalna skupščina Združenih narodov 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših, z namenom, da bi se vsako leto na ta dan s posebno pozornostjo razpravljalo o različnih vprašanjih, povezanih s starejšimi ljudmi. Z izrazom starejši označujemo predvsem osebe nad 65. letom starosti, ki v Sloveniji predstavljajo skoraj 20% vsega prebivalstva.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije se pričakovana življenjska doba prebivalstva daljša, v zadnjih 25 letih se je v Sloveniji podaljšala za 7 let, posledično pa se veča tudi število starejših, v zadnjem letu za kar 3 % oz. 12.000. V Sloveniji se soočamo predvsem z visoko stopnjo tveganja revščine med starejšimi. Stopnja tveganja revščine med vsemi prebivalci je leta 2018 znašala dobrih 13 %, med njimi se je z revščino spopadalo kar 89.000 upokojencev oz. dobrih 18 % vseh upokojencev.

V prihodnjih letih bodo med upokojence stopile številčnejše generacije, na trg dela pa vstopajo generacije rojene v obdobjih nižjih rojstev, zato bo Slovenija ena bolj ogroženih držav, kar zadeva stanje prebivalstva v naslednjih letih.

Slovenska demokratska stranka se za upokojence zavzema ves čas, ne le morda ob volitvah, kot to počnejo nekatere druge stranke. V SDS namreč menimo, da si upokojenci za svoje dolgoletno delo zaslužijo pokojnine, ki omogočajo dostojno življenje. Tako smo nedavno v parlamentarni postopek vložili predlog zakona, ki bi oblikoval nacionalni pokojninski sklad (imenovan tudi slovenski demografski sklad), s katerim bi izboljšali položaj upokojencev, ki je danes izpod ravni, ki jo je stopnja razvitosti države sposobna zagotavljati. Z omenjenim skladom bi se razbremenilo tudi delodajalce. Toda koalicija Marjana Šarca našega predloga ni izglasovala, zato se rešitve za višje pokojnine, ki smo jih predlagali, ne bodo mogle uveljaviti.

Prav tako smo v poslanski skupini SDS 13.9.2019 v parlamentarni postopek vložili predlog zakona, s katerim želimo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih invalidskih upokojencev na način, da se določi najnižja možna pokojnina za invalidsko upokojene v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka kot je določen z zakonom o socialnih prejemkih.

25.9. smo v parlamentarni postopek vložili predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim predlagamo rešitve za dve skupini zavarovancev oziroma upravičencev do pokojnine. Prva skupina so zavarovanci ali upravičenci, ki so pokojninsko dobo dokupili po veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in so v neenakem položaju s tistimi, katerim se je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Druga skupina pa so nekdanji kmečki zavarovanci, ki so v preteklosti plačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, priznalo pa se jim je zavarovanje za ožji obseg pravic in s tem manjša odmera pokojnine, ko so izpolnili pogoje za pridobitev pokojnine. Tudi v tem primeru je podpora zakonu in uveljavitev rešitev, ki jih v zakonu predlagamo, odvisna od podpore koalicijskih strank, ki jih vodi Marjan Šarec

Evropska poslanka Romana Tomc, predsednica odbora za delo, družino in socialne zadeve pri SDS, opozarja, da mora dober pokojninski sistem zasledovati dva cilja, in sicer »da zagotavlja dostojne pokojnine ter da je na dolgi rok finančno vzdržen, a slovenski sistem ne dosega ne prvega ne drugega«. Kritična je tudi do dviga odmernega odstotka, ki ga je pred kratkim predlagala Vlada RS. Po njenem mnenju gre namreč za populistični ukrep na področju pokojninske zakonodaje, katerega negativne posledice bomo občutili nekaj let kasneje. Evropska poslanka redno opozarja, da potrebujemo »popolno reformo pokojninske zakonodaje, saj je bila slednja deležna že toliko popravkov, da med pokojninami ni več pravih razmerij, v njej pa najdemo tudi ogromno krivic in anomalij«.

V SDS se zavedamo, da višina pokojnin ni edini kriterij, ki vpliva na kakovost tretjega življenjskega obdobja. Pomembna sta tudi dostop do storitev in oskrba starostnikov, saj ti pogosto nimajo svojcev, ki bi bili zmožni skrbeti zanje. Zaradi pomanjkanja kadra in neurejene zakonodaje posledično nekateri starostniki živijo v za človeka nedostojnem okolju. Zato v SDS opozarjamo na že dolgo obljubljen Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki že več let leži v predalu in bi lahko izboljšal položaj upokojencev in želimo o tem opraviti tudi razpravo na pristojni seji odbora. 

V razvitih državam pa se z daljšanjem življenjske dobe soočamo tudi s pogostejšim pojavom nekaterih bolezni, med katerimi še posebej izstopa demenca. Evropska unija se izzivov, ki jih prinaša demenca, dobro zaveda, zato vse več sredstev namenja za preventivo in oskrbo bolnikov. Zato tudi v SDS vlado opozarjamo, da se mora demenca uvrstiti visoko na lestvico prednostnih nalog zdravstva, saj imamo na tem področju še ogromno rezerv. 

Prav je, da na mednarodni dan starejših spomnimo da stiske, s katerimi se soočajo slovenski upokojenci. Zavedamo se, da obljube niso dovolj, zato se trudimo, da z najrazličnejšimi predlogi besede pretvorimo v dejanja in poskrbimo za boljši jutri vseh, ne samo starostnikov, temveč tudi njihovih svojcev in konec koncev vseh Slovenk in Slovencev, ki bodo nekega dne želeli kakovostno preživeti svojo jesen življenja