Slovenski rojaki po svetu za vlado le odvečen strošek?

Politiko dela in aktivnosti sodelovanja s Slovenci, ki živijo izven meja matične domovine bi bilo potrebno voditi »pod eno streho«. Ob oceni stanja na področju problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu se ni moč ogniti kritiki dela vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kljub pričakovanjem, da bo po spremembi v načinu vodenja urada, ki je bila uveljavljena s tem mandatom, pomenila tudi pozitiven premik v načinu razmišljanja o načinu dela in o položaju urada in seveda  tudi temu primerno uskladitev zakonodaje ugotavljamo, da temu žal ni tako. Po skoraj polovici mandata sedanje vlade ostaja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu še vedno le koordinativni organ med posameznimi ministrstvi, ki v okviru svojih področij dela tako ali drugače sodelujejo s Slovenci izven meja matične domovine. Pomanjkljivosti takšnega načina dela se odražajo predvsem v obliki neenotne politike posameznih ministrstev do slovenskih društev in organizacij v tujini ter v večji nepreglednosti porabe sredstev. Člani odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu pri strokovnem svetu SDS smo prepričani, da je potrebno delo in aktivnosti sodelovanja s Slovenci, ki živijo izven meja matične domovine voditi »pod eno streho«. S takšnim načinom dela urada bi zagotovo racionalizirali delo in stroške, predvsem pa bi dosegli enotno politiko ter večjo preglednost. Glede na številne pomanjkljivosti Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja bi bilo smotrno pristopiti tudi k celostni prenovi obstoječega zakona.Upravičeno je pričakovati tudi bistveno večjo stopnjo aktivnosti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu v stikih z visokimi predstavniki vlad sosednjih držav. Le te namreč ne spoštujejo vseh podpisanih mednarodnih obveznosti do slovenske manjšine na njihovih ozemljih. Smatramo, da bi se moral minister dosledno in odločno zavzemati za spoštovanje mednarodnih sporazumov in zavez v smislu recipročnosti. Nedopustna so vsakoletna zmanjševanja sredstev namenjenih slovenski manjšini v zamejstvu ob hkratnem doslednem spoštovanju dogovorjenega financiranja italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji s strani slovenske države. Posebej velja opozoriti na ukinjanju slovenskih lektoratov v tujini pod izgovorom varčevanja. Takšno ravnanje in varčevanje ne glede na posledice je dolgoročno gledano strateško nepremišljeno in škodljivo.Žal ukinjanje slovenskih lektoratov ni edina nesmotrna poteza sedanje vlade v njeni politiki do Slovencev izven matične domovine. V tem smislu velja tudi posebej izpostaviti ustavitev projekta Centra za slovenske študije v Clevelandu, razpustitev projektne skupine za pripravo izhodišč za morebitno odprtje dvojezične gimnazije v Buenos Airesu in podobno.S takšnim mačehovskim odnosom in ravnanjem sedanje vlade Slovenija posredno izkazuje tudi svoj odnos do naših rojakov po svetu. Ni se moč znebiti občutka, da jih obravnava predvsem kot odvečen strošek. Vsa prizadevanja minulih let, da bi se vsestransko okrepile povezave med Slovenijo in slovenskimi rojaki po svetu se tako prekinjajo in vračajo v sivino popolne nezainteresiranosti. Ob takem stanju se ni čuditi dejstvu, da se visoko izobražen kader Slovencev v tujini medsebojno praviloma ne povezuje temveč se kot individualisti izgubljajo in asimilirajo.Izpostaviti velja tudi položaj Spletnega portala Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (http://www.slovenci.si/sl/index.aspx). Portal je bil prvotno zamišljen kot skupen,  projekt štirih organizacij civilne družbe v Sloveniji s slovenskimi društvi po svetu z namenom povezovanja in informiranja. Glede na dejstvo, da je portal v končni fazi pristal pod okriljem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in da je administrator tega portala uslužbenec tega urada kaže, da se te ambicije niso uresničile, portal, ki naj bi bil nevladni pa da je postal paravladni portal.Odbor za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Strokovnem svetu SDS