Slovenski prispevek v podporo miru

Predsednik vlade Janez Janša je na izredni seji državnega zbora predstavil mnenje vlade o sodelovanju Republike Slovenije v NATO misiji v Iraku. Janez Janša: “Kmalu bo poteklo tretje leto, kar smo slovenske volivke in volivci na referendumu jasno in nedvoumno izrazili svoje prepričanje, kako si v prihodnje želimo zagotavljati svojo lastno varnost, varnost svoje države in stabilnost širšega evroatlantskega območja, ki mu pripadamo. Odločili smo se, da se v tej skupni skrbi povežemo v Severnoatlantsko zvezo v NATO, v zavezništvo, ki več kot pol stoletja zagotavlja varnost, s tem pa tudi pogoje za blaginjo in razvoj svojih članic na podlagi skupnih vrednot. Potrdili smo svoje zaupanje v cilje in načelo ustanovne listine združenih narodov ter svojo željo, da bi z vsemi narodi in vladami živeli v miru. Potrdili smo odločenost, da varujemo svobodo, skupno dediščino in civilizacijo svojih narodov, temelječo na načelih demokracije, osebne svobode in vladavine prava. Če samo na kratko povzamem Severnoatlantsko pogodbo, temeljni dokument NATO. Slovenija marca 2004 v NATO ni stopila s figo v žepu. Že temelj vabila Sloveniji na vrhu v Pragi je bila ugotovitev, da je Slovenija pripravljena in sposobna uresničevati vlogo zaveznice in deliti odgovornosti, ki jih članstvo prinaša. V predreferendumskih razpravah ni bilo razumeti, da želi biti Slovenija le porabnik varnosti. Vesel sem, da lahko danes ugotovimo, da je Slovenija polno prevzela svojo zavezniško vlogo. Naš dosedanji prispevek je, v grobih številkah gledano, prispevek manjše države članice, je pa objektivno gledano dovolj soliden. Tako je bilo v Bosni in Hercegovini, tako je na Kosovu in v Afganistanu, tako bo tudi v Iraku. Od konca več kot štiri desetletja trajajoče hladne vojne, ko je NATO uspešno zagotavljal mir v Evropi in svobodo svojih članic ter s pojavom novih asimetričnih groženj držav na naši celini, kot so terorizem, širjenje orožij za množično uničevanje propadle države, se je NATO pričel soočatiz novimi izzivi. Zavezništvo ocenjuje, da bodo glavni vir groženj državljanom držav članic in drugih držav v naslednjih desetih, petnajstih letih ravno te grožnje. Iz statičnega zavezništva, osnovanega na velikih teritorialnih silah, se je bil NATO primoran pretvoriti v dinamično zavezništvo, sposobno posredovati povsod tam, od koder prihajajo grožnje varnosti njegovih članic. Vzporedno s preobrazbo sil v drugih državah poteka tudi preobrazba slovenske vojske. Mir, varnost in razvoj so danes v globalnem svetu mnogo bolj povezani in prepleteni kot kdajkoli prej, zato je sodelovanje in usklajevanje med mednarodnimi organizacijami, ki skrbijo za preprečevanje in opravljanje kriz, izrednega pomena. V tem smislu NATO poglablja sodelovanje predvsem z združenimi narodi, Evropsko unijo in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi. Ob tem Varnostni svet združenih narodov ohranja poglavitno odgovornost za mednarodni mir in varnost. Čeprav je temelj zavezništva še vedno 5. člen Severnoatlantske pogodbe, ki zagotavlja kolektivno obrambo članic, pa so sodobne mednarodne razmere zahtevale, hkrati tudi omogočile, da se NATO mnogo bolj angažira pri preprečevanju konfliktov in umirjanju kriznih razmer. Ne le operaciji v podporo miru oz. vojaško podporo po konfliktni obnovi in razvoju, tesnem sodelovanju predvsem z Organizacijo združenih narodov in Evropsko unijo, ampak tudi pomoč pri humanitarnih in naravnih katastrofah so postale NATO vsak dan. NATO je s svojim angažiranjem zaustavil morijo v Bosni in Hercegovini, preprečil humanitarno katastrofo na Kosovu, umiril razmere v Makedoniji, pomaga pri vzpostavljanju stabilnosti v Afganistanu, preprečuje širjenje terorizma in orožij z množično uničevanje v Sredozemlju, priskočil je na pomoč ob cunamijih v Aziji, pred dvema tednoma je NATO zaključil operacijo pomoči ob potresu v Pakistanu. NATO nudi tudi zračno obrambo ob velikih mednarodnih dogodkih, kot so bile npr. zadnje letne olimpijske igre v Atenah, ali kot bo letošnje svetovno prvenstvo v nogometu v Nemčiji. Na prošnjo afriške unije od lanskega leta NATO nudi logistično podporo silam te organizacije pri umirjanju razmer v sudanskem Darfurju. Ob vsej tej aktivnosti zavezništva Slovenija seveda ne more stati križem rok. Uspeh NATO v vsaki misiji na operaciji, za katero se odloči, je odvisen tudi od soglasja in od prispevka Slovenije. S tem prepričanjem smo stopili v zavezništvo in to verjamemo tudi danes. Spoštovani, naša podpora NATO misiji usposabljanja iraških varnostnih sil je bila naša zavestna odločitev. Za tovrstno pomoč je v skladu z resolucijami Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov predsednik začasne iraške vlade Alavi zaprosil NATO junija leta 2004. Na tej podlagi so predsedniki vlad oz. držav vključno s Slovenijo na vrhu NATO v Istanbulu 28. junija 2004 ponudili NATO pomoč usposabljanja iraških varnostnih sil. Ob sprejemu odločitve o začetku NATO vojaško izobraževalne misije v pomoč Iraku je bilo predvsem zaradi interesa nekaterih zaveznic, vključno s Slovenijo, predvideno, da biusposabljanje v okviru misije potekalo poleg v Iraku tudi v nekaterih tretjih državah v regiji. Severnoatlantski svet je zadolžil NATO vojaške oblasti, da proučijo možnosti usposabljanja v Jordaniji in s tem v zvezi pripravijo vojaški nasvet. Bistvo tega nasveta, ko je bil izdelan, je bilo, da bi uporaba jordanskih objektov zahtevala precejšnja sredstva, za katere ni razpoložljivih virov, da ni izkazanega interesa iraških oblasti za urjenje v Jordaniji ter da zmogljivosti vzpostavljanje v samem Iraku zadostujejo. Na podlagi tega nasveta je vojaški odbor NATO Severnoatlantskemu svetu svetoval, da v Jordaniji do nadaljnjega ne vzpostavlja centra za urjenje vojaških častnikov. Slovenski stalni predstavnik ter stalni predstavnik še ene zaveznice sta na zasedanju Severnoatlantskega sveta 13. aprila 2005 izrazila nadaljnji interes za usposabljanje iraških varnostnih sil v Jordaniji ali v kateri drugi državi v regiji, vendar sta pri tem ostali osamljeni. S sprejemom omenjene odločitve nobeni zaveznici ni bila zaprta pot za usposabljanje v Jordaniji, vendar bi morala zaveznica usposabljanje sama organizirati in financirati. Tukaj si je potrebno naliti čistega vina. Če bi želeli uresničiti našo dotedanjo namero, prispevati k usposabljanju iraških varnostnih sil z urjenjem izven Iraka, bi bilo to za nas, pa tudi za desetkrat večjo državo organizacijsko, varnostno in finančno prevelik zalogaj. Samo za primerjavo: letošnji operativni investicijski stroški NATO misije usposabljanja v Iraku bodo znašali približno 10 milijard slovenskih tolarjev, od česar bo Slovenija krila 0,25 %, 29,75 % stroškov pa preostalih 25 držav članic NATO. V kolikor bi Slovenija sama vzpostavljala takšen center, bi morala sama zagotoviti najmanj eno tretjino omenjene vsote. Vlada Republike Slovenije je 12.1. 2006 na redni seji, podatek, da je bilo to storjeno na dopisni seji, hkrati še s številnimi drugimi navedbami v gradivu predlagateljev, ne drži. Vlada je na redni seji 12. januarja letos na podlagi svojih ustavnih in zakonskih pristojnosti odločila o napotitvi štirih častnikov oz. podčastnikov Slovenske vojske v misijo NATO za urjenje iraških častnikov, zato ker, prvič, je Varnostni sveti OZN s svojimi resolucijami takšni misiji dal vso potrebno mednarodno pravno legitimnost. Drugič, ker je Slovenija že pred dvema letoma sprejela obveznost, da bo sodelovala pri usposabljanju iraških varnostnih sil. Tretjič, ker se od aprila 2005 do januarja 2006 ni odprla možnost skupnega NATO usposabljanja v sosednji državi. Četrtič, ker Slovenija sama ne bi mogla plačati stroškov usposabljanja v sosednji državi. Petič, ker ni bilo ustreznih pogojev za usposabljanje iraških varnostnih sil v Sloveniji. Šestič, ker je obstajala realna potreba popolnitve nezapolnjenih mest v NATO misiji usposabljanja v Iraku. Sedmič, ker pri usposabljanju iraških varnostnih sil po svoji zmožnostih sodelujejo vse članice Zveze NATO. Prepričan sem, da bodo pripadniki slovenske vojske odlično opravili tudi to pomembno nalogo. Ponosen sem, da pripadniki Slovenske vojske predano služijo svoji domovini, pomagajo pri odpravljanju kriz na nestabilnih območjih in prispevajo h krepitvi svetovnega miru. NATO ni vsemogočen. Stori lahko le tisto, za kar so njegove članice pripravljene prispevati, tako finančno kot s človeškimi viri. Odkar smo postali članica, smo pogosto priča razkoraku med političnimi ambicijami in tudi visokimi pričakovanji. Dosedanji slovenski prispevek doslej ni bil nepomemben. Tudi vnaprej si bomo po svojih močeh prizadevali, da bo zavezništvo uspešno tudi z našim sodelovanjem v svojih misijah in operacijah v podporo miru.”