Slovenski normativi v osnovnem šolstvu bodo tudi v primeru sprejetja interventnega zakona boljši od evropskega povprečja
ponedeljek, 23. 4. 2012Alenka Jeraj: “Hvala za besedo. Ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport želim vprašati v zvezi z napovedanimi spremembami normativov v osnovnih šolah. Namreč, primerjalno z drugimi državami in zdi se mi prav, da ne bi breme dejansko padlo samo na koristnike teh uslug ampak da nekaj naredimo tudi na izhodišču, da normative, ki smo jih v zadnjih letih res povečevali, oziroma spreminjali v prid temu, da bi bilo šolstvo tudi kakovostnejše. Zato je moje vprašanje, ali smo dejansko dosegli določeno kakovost, vemo, da smo v zadnjih letih obravnavali cel kup raznih raziskav, mednarodnih raziskav, v katerih se naši šolarji niso najbolje odrezali in me zanima, kakšno je dejansko stanje na tem področju, torej koliko je dejanska zasedenost in koliko otrok sedi v posameznih razredih v osnovnih šolah, ker se pojavljajo različni podatki o tem in na koliko ocenjujete, da bi to lahko tudi dejansko pocenilo tako uslugo, torej če bolj popolnimo razrede?”
Dr. Žiga Turk: “Hvala lepa za vprašanje. V teh debatah, ko se pogovarjamo o tem interventnem zakonu oziroma o varčevanju na področju znanosti, kulture, izobraževanja in športa, se dejansko veliko stvari vrti okrog teh normativov. Naj začnem z nekaj statistike kar po celotni izobraževalni vertikali.
Če govorimo o vrtcih, potem je povprečna velikost, povprečno število otrok na vzgojiteljico, vzgojitelja v vrtcu v evropskih državah 13,7 otroka. V Sloveniji je to med 8 in 9,4 v nižji oziroma v višji starostni skupini, torej smo krepko pod povprečjem.
Če gledamo velikost oddelkov v osnovni šoli. Povprečje držav OECD-ja je približno oziroma je natančno 21,4 otroka v oddelku v osnovni šoli, v Sloveniji je ta številka 18,5. Pri tem je treba ugotoviti,da so OECD najbolj razvite države na svetu, najbolj bogate države na svetu, to je klub, v katerega smo se vključili pred kratkim. V srednjih šolah je povprečje OECD-ja 24 otrok v razredu, v Sloveniji je v razredu v povprečju 19,8 otroka. Če pogledamo terciarno izobraževanje, torej vpis na fakultete, univerze in tako naprej, je Slovenija država, v kateri se največji delež vse mladine vpisuje na univerze in na terciarno izobraževanje. Mi ne govorimo, jaz ne govorim o tem, ali to izobraževanje tudi končajo, ampak prav gotovo obremenjujejo tam zaposlene, prostore in vse resurse s tem, da se vpišejo, pomeni tudi da ne zaključijo nekega uporabnega srednješolskega izobraževanja.
Če bi delali primerjavo normativov dela učiteljev, koliko časa učitelj preživi z učenci v razredu: v OECD-ju 780 ur na leto, v Sloveniji 690 ur na leto. Ponavljam, OECD so najbogatejše države, skoraj vse so bogatejše od nas. Povedano drugače. V članicah Evropske unije dela učitelj v osnovni šoli z otroki med 19. in 23. urami na teden. Kdo bo rekel: “Saj, v Sloveniji je tudi normativ tukaj nekje”, ampak pozor, to so ure, ki imajo 60 minutne ure, ki nimajo 45 minut. V Sloveniji preživi z otroki 16 ur in pol takšnih s 60 minutami. Tisto, kar predlagamo v tem “strašnem” večanju normativov, ki naj bi naredili “celo katastrofo” na področju izobraževanja v Sloveniji, je, da bi namesto 16 ur in pol bili v razredu 17 ur in 15 minut, torej eno šolsko uro več, še vedno globoko pod evropskimi 19 do 23. urami.
V zvezi s kvaliteto izobraževanja v Sloveniji, moramo ugotoviti, da osnovno šolstvo ni slabo, to kažejo PISA testi, predvsem matematika, naravoslovje je med boljšimi državami na svetu, slabše oziroma primerjalno slabši rezultati so pri slovenščini. Pada pa potem kakovost slovenskega izobraževanja, ko ljudje dlje časa hodijo v šolo. Torej, univerze, visoko šolstvo – tukaj pa ne dosegamo več enake kvalitete, kot na drugih področjih. Stalno se pojavlja vprašanje ali večji normativi ali večje skupine pomenijo padec kakovosti. Tukaj se lahko naslonimo na eno študijo OECD-ja, ki smo jo velikokrat citirali, pregled za Slovenijo, leta 2010 so ga izdali, veliko so se ukvarjali z izobraževanjem in šolstvo in direktno so priporočali cenovno učinkovitejši šolski sistem, izobraževalni sistem. Eksplicitno so napisali, da v vsem pregledu članic OECD-ja v dolgih desetletjih niso opazili, da bi velikost oddelkov imela kakšno zvezo s kakovostjo rezultatov. In nekaj podobnega za tiste, ki ne želijo verjeti OECD-ju, kot da je neka mednarodna zarota kapitala, nekaj podobnega je prejšnja vlada vprašala Računsko sodišče in je Računsko sodišče odgovorilo, da ocenjuje, da povečan normativ ne vpliva na slabšo kvaliteto.”
