Slovenski kupci vinjet bodo drago plačali Vlačičevo ustrežljivost

Slovenska demokratska stranka protestira proti izjavam novinarja g. Jožeta Bonče, ki je v prispevku v oddaji Dogodki in odmevi na prvem programu Radia Slovenija, v soboto, 28. marca 2009, med drugim dejal: »Vedno pride streznitev, pa če si še tako zatiskaš oči. In Janševa vlada jo je kljub poceni vinjetnemu darilu doživela ob lanskih volitvah, Pahorjeva pa zdaj. (…) In medtem ko Pahorjeva vlada vztraja pri stališču, da je odločitev o spremembi vinjetnega režima zares nujna, pa predstavniki prejšnje vlade z Janezom Janšo vred pompozno razglašajo, da je zdajšnja vlada pokleknila, skratka se slabo izpogajala. Ta isti torej, ki so predvolilno vinjetno darilo zakuhali. Da je Bruselj naš vinjetni model začel glasno kritizirati šele po lanskih volitvah pri nas pa je že debele mesece jasno. Kdo je torej tisti z vinjetno figo v žepu?«

Kot je razvidno iz odgovora evropskega komisarja za promet A. Tajanija na poslansko vprašanje slovenske evroposlanke in podpredsednice SDS dr. Romane Jordan Cizelj, se Evropska komisija do vinjet, kot inštrumenta plačila cestnine v Sloveniji, ni opredelila. Zato se tudi postavlja vprašanje, ali ima Komisija za to sploh ustrezne pristojnosti? Očitno je, da želi vladna koalicija krivdo za občutno podražitev avtocestnih vinjet zvaliti na prejšnjo vlado, vendar opozarjamo, da gre za veliko sprenevedanje in nasprotujemo tovrstnemu neobjektivnemu poročanju, saj dejstva kažejo ravno nasprotno. Po obstoječem vinjetnem sistemu je namreč slovenska vinjeta za 25,5 % cenejša kot v Avstriji. Novi predlog vlade bo letno vinjeto podražil za kar 72,7 %, tako da bo slovenska vinjeta kar 28,7 % dražja od avstrijske. S to podražitvijo se bo Slovenija uvrstila na sam vrh med državami, ki imajo vinjete. V Avstriji znaša cena letne vinjete 74 evrov, na Češkem 36 evrov, na Slovaškem 36 evrov, v Švici pa 26 evrov.

Če naredimo še dodatno primerjavo. Avstrija ima 2000 km avtocest, kar pomeni, da kupec vinjete plača 0,0369 € za 1 km avtoceste na leto. Ker ima Slovenija 472,2 km avtocest, bomo kupci po novem vinjetnem sistemu plačali kar 0,20 € za 1 km avtoceste na leto. To pomeni, da bomo slovenski kupci za 1 km vožnje po avtocesti plačal kar dobrih PETKRAT več od avstrijskih.

V SDS vztrajamo, da se vinjete ne bi smele tako drastično podražiti, saj za to ni nobenega opravičljivega razloga. Pred državnozborskimi volitvami 2008 in še kasneje je sedanja koalicija tedanji vladi očitala nevzdržnost sistema. Toda v letu 2008 je bilo pobranih za 30 milijonov evrov VEČ cestnine kot v letu 2007. Prometni minister dr. Patrick Vlačič je sam priznal, da bo zaradi njegovega predloga spremembe cen vinjet pobranega za 11 milijonov evrov MANJ denarja, po navedbah časnika Finance pa naj bi bila ocena primanjkljaja DARS-ove blagajne še enkrat višja. Na tem mestu zato vračamo vprašanje novinarju g. Bonči, kdo ima torej vinjetno figo v žepu?

Evropska komisija svojega uradnega stališča do novega predloga cen vinjet še ni povedala. Morda se tudi z njo ne bodo strinjali? Ali je v bran slovenskim vinjetam v Bruslju stopil evropski komisar Janez Potočnik?

Astronomske cene letnih vinjet za slovenske kupce niso edina preplačana rešitev Pahorjeve vlade. Tudi cena najbolj prodajanega bencina je, zaradi visokih trošarin, ki jih je postavila sedanja vlada, postala občutno dražja kot v sosednjih državah (2 do 5 % dražja kot v Avstriji, cca. 14 % dražja kot na Madžarskem ter med 5 in 10 % dražje kot na Hrvaškem). Ugotavljamo, da je bilo zgolj 4 mesece vlade Boruta Pahorja dovolj, da imamo najdražji bencin v soseščini in da bomo očitno plačevali astronomsko ceno za letno vinjeto.

V SDS ne pozabljamo niti na zelo pomemben posredni učinek uvedbe vinjet – povečano varnost v prometu. Vsi strokovnjaki, ki že dolga leta iščejo rešitve za preprečevanje morije na naših cestah, ugotavljajo, da je povečana uporaba avtocest, kot posledica uvedbe vinjet, bistveno prispevala k večji prometni varnosti. Upamo, da za g. Bončo človeško življenje ni figa v žepu.

Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in upoštevaje dejstvo, da novinar g. Jože Bonča (med drugim 178. podpisnik novinarske peticije, s katero se je blatilo slovensko vlado pred začetkom predsedovanja Svetu EU) že dolgo časa pokriva področje infrastrukture, ga na tem mestu javno sprašujemo:

1. Ali in kdaj je v svojih prispevkih opozoril na nepravilnosti pri izgradnji slovenskega avtocestnega križa?
2. Ali in kdaj je kritično poročal o vlogi SCT pri drastičnih podražitvah različnih avtocestnih odsekov?
3. Ali je bil kadarkoli doslej deležen kakih neposrednih ali posrednih ugodnosti (sponzorstev, daril, plačila stroškov itd.) s strani SCT ali kakega drugega gradbenega podjetja?
4. Ali je bil kadarkoli doslej deležen kakih neposrednih ali posrednih ugodnosti (sponzorstev, daril, plačila stroškov itd.) s strani podjetja, ki je služilo z ABC tablicami v prejšnjem sistemu cestninjenja?