Slovenski javni dolg bo z dvigom poroštev znašal več kot 17 milijard evrov
torek, 21. 6. 2011Dvig slovenskega prispevka za stabilnost evra iz 2,073 na 3,664 milijard evrov bo povečal javni dolg na 47% BDP. Finančni ministri EU so včeraj dosegli dogovor o krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra, tako da bo imel 780 milijard evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Slovenski prispevek se z 2,073 milijarde evrov povečuje na 3,664 milijarde evrov.
Odločitev o povečanju poroštvene zaveze Slovenije je nepremišljena in poslabšuje javnofinančni položaj države. S to odločitvijo se slovenski javni dolg povečuje za 1 milijardo 591 milijonov evrov in bo znašal več kot 17 milijard evrov, kar pomeni okoli 47% BDP.
Iz začasnega reševalnega sklada sta pomoč dobili Irska in Portugalska, Grčija pa ima zagotovljen ad hoc sveženj denarja v znesku 110 milijard evrov, od katerih je že prejela 56 milijard evrov. Pred izplačilom naslednjega obroka v znesku 12 milijard evrov je ocenjeno, da Grčija ne bo mogla izpolniti zavez glede konsolidacije javnih financ in da ne bo mogla dobiti na finančnih trgih denarja za poplačilo dolgov. Zato potekajo pogajanja o dodatnem, do 120 milijard evrov, velikem svežnju denarja za Grčijo.
Ko sedanja vlada povečuje poroštva za druge države – kar nenazadnje pomeni, da bodo lahko dolgove drugih držav plačevali slovenski davkoplačevalci – se je makroekonomski in javnofinančni položaj Slovenije v zadnjih dveh letih zelo poslabšal, kar se kaže v izjemnem padcu BDP v letu 2009, povečanju brezposelnosti na prek 100.000 ljudi in več kot podvojitvi dolga države. Obenem pa sedanja vlada že tretje leto zapored troši 2 milijardi več, kot ima prihodkov.
Ob tem poudarjamo, da uporaba valute evro za posamezne države članice EU ni samoumevna, ampak možnost za države članice, ki spoštujejo fiskalni red in zagotavljajo finančno disciplino. Če posamezna država evro območja zaide v težave, ji je treba pomagati, vendar do določene meje, ki je še smiselna, in ob pogoju, da država ne krši medsebojno dogovorjenih pravil. Ko je škoda za posamezno državo članico večja od koristi, pomoč ni več smiselna in je lahko za državo članico celo škodljiva. Poleg tega naj se zakonsko določi zgornja meja do katere bo Slovenija sprejemala mednarodne poroštvene zaveze.
Odbor za finance v Strokovnem svetu SDS
Odločitev o povečanju poroštvene zaveze Slovenije je nepremišljena in poslabšuje javnofinančni položaj države. S to odločitvijo se slovenski javni dolg povečuje za 1 milijardo 591 milijonov evrov in bo znašal več kot 17 milijard evrov, kar pomeni okoli 47% BDP.
Iz začasnega reševalnega sklada sta pomoč dobili Irska in Portugalska, Grčija pa ima zagotovljen ad hoc sveženj denarja v znesku 110 milijard evrov, od katerih je že prejela 56 milijard evrov. Pred izplačilom naslednjega obroka v znesku 12 milijard evrov je ocenjeno, da Grčija ne bo mogla izpolniti zavez glede konsolidacije javnih financ in da ne bo mogla dobiti na finančnih trgih denarja za poplačilo dolgov. Zato potekajo pogajanja o dodatnem, do 120 milijard evrov, velikem svežnju denarja za Grčijo.
Ko sedanja vlada povečuje poroštva za druge države – kar nenazadnje pomeni, da bodo lahko dolgove drugih držav plačevali slovenski davkoplačevalci – se je makroekonomski in javnofinančni položaj Slovenije v zadnjih dveh letih zelo poslabšal, kar se kaže v izjemnem padcu BDP v letu 2009, povečanju brezposelnosti na prek 100.000 ljudi in več kot podvojitvi dolga države. Obenem pa sedanja vlada že tretje leto zapored troši 2 milijardi več, kot ima prihodkov.
Ob tem poudarjamo, da uporaba valute evro za posamezne države članice EU ni samoumevna, ampak možnost za države članice, ki spoštujejo fiskalni red in zagotavljajo finančno disciplino. Če posamezna država evro območja zaide v težave, ji je treba pomagati, vendar do določene meje, ki je še smiselna, in ob pogoju, da država ne krši medsebojno dogovorjenih pravil. Ko je škoda za posamezno državo članico večja od koristi, pomoč ni več smiselna in je lahko za državo članico celo škodljiva. Poleg tega naj se zakonsko določi zgornja meja do katere bo Slovenija sprejemala mednarodne poroštvene zaveze.
Odbor za finance v Strokovnem svetu SDS