Slovenska vojska praznuje
ponedeljek, 25. 10. 2010S ponosom se še vedno vsako leto ob istem času spominjamo poznih večernih ur, ko je končno iz koprskega pristanišča odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. To ni bil samo dogodek, ki je pomenil krono osamosvojitvi na Slovenskem, temveč tudi dogodek, ki je zaključil proces osamosvajanja. Proces osamosvajanja je imel v svojem jedru zgodovinske prve demokratične večstrankarske volitve, prinesel je agresorsko razoroževanje naše teritorialne obrambe in posledično ustanovitev Manevrske strukture narodne zaščite, nenazadnje tudi referendum za samostojnost in zmagovito osamosvojitveno vojno. Žal tudi žrtve.
V Sloveniji smo si lahko edini vsaj v enem, da je sklepno dejanje, torej odhod jugoslovanske vojske, za nas pomenilo, da je proces osamosvojitve dokončno zaključen.
Slovensko vojsko in ves slovenski obrambni sistem pa danes tarejo povsem drugačni problemi, kot so jo pred dvajsetimi leti. Najdejo se ljudje, ki bi slovensko vojsko kar ukinili in omogočili ponovno hlapčevstvo slovenskega naroda. Kaj drugega naj pomenijo apeli in pozivi sicer peščice nezavednih, ki ne razumejo niti sistema kolektivne obrambe, kaj šele obrambnega koncepta in delovanja Slovenske vojske na lastnem ozemlju?
Sistem kolektivne varnosti nam zagotavlja določeno varnost le v primeru, če bomo tudi sami izpolnjevali svoje zaveze na obrambnem področju, saj v morebitni agresiji ne bomo več tako sami, kot smo bili v preteklosti. Zelo nas skrbi, ali bomo v teh kriznih časih znali ohraniti Slovensko vojsko na zadovoljivo visokem strokovnem nivoju, na ravni najboljših vojska sveta. Slovenski vojaki so se v preteklosti ničkolikokrat izkazali ter si pridobili sloves strokovno usposobljene in predane vojske, zato ni dvoma, da se bo tudi v bodoče usoda Slovenije lahko povsem mirno zaupala slovenskemu vojaku.
Odbor za obrambo pri Strokovnem svetu SDS
