Slovenska vlada je zavajala javnost
sreda, 26. 5. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!
EVA IRGL: “Najlepša hvala za besedo. Za razliko od koalicijskih poslank in poslancev, ki pravijo, da ta seja ni potrebna, moram reči, da je še kako potrebna pred odločanjem na referendumu 6. junija. Na tej seji imamo danes namreč možnost spregovoriti o nekaterih nasprotujočih si izjavah, o očitnih lažeh, ki so se sprožale s strani posameznikov, o sprenevedanjih in govorimo lahko glede na nova dejstva, danes znana, celo o s prevaro izigranem arbitražnem sporazumu, ki pa je v tem trenutku bistveno bolj ugoden za hrvaško stran kot za Slovenijo. Zakaj to govorim? Hrvaška je ob ratifikaciji sprejela posebno izjavo, v kateri je zapisala (citiram): “Nič v sporazumu o arbitraži med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije se ne bo smatralo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.” To je Hrvaška zapisala v zakonu. Danes pa to izjavo, ki je zapisana v zakonu, predsednik vlade gospod Borut Pahor zanika. To izjavo je zanikalo tudi švedsko veleposlaništvo, se pravi zanika to, da bi Hrvaška skupaj s Slovenijo kakorkoli seznanila s to enostransko izjavo. In seveda se danes zato lahko upravičeno sprašujemo, kdo pravzaprav tukaj laže. Kdo o tej zadevi laže? Če Švedska ne laže, potem očitno laže Hrvaška, ki je ta sporazum sprejela s prevaro.V tem trenutku bi morali začeti zvoniti alarmi, ne samo predsedniku vlade, tudi ministru za zunanje zadeve in celotni vladi, celotnemu slovenskemu prostoru, če ne želijo, da jih mednarodna javnost ima preprosto za copate, kot se je nekoč izrazil soimenjak predsednika vlade po priimku, gospod Boris Pahor. Se pravi, v tem trenutku bi, po mojem mnenju, glede na ta nova dejstva, morala Slovenija jasno reči ne temu arbitražnemu sporazumu in ga razglasiti za ničnega. Zakaj to govorim? Dunajska konvencija o pogodbenem pravu v 49. členu jasno pravi naslednje: Država, ki jo je k sklenitvi napeljala kakšna druga država, ki se je udeležila pogajanj s preslepitvijo, se lahko sklicuje na goljufijo, zaradi katere je privolitev, da jo veže pogodba nična. Jaz menim, da bi to moralo biti dovolj, da bi tisti, ki delajo na tem arbitražnem sporazumu, začeli razmišljati bolj realno in bolj zdravo.
Seveda je še več različnih kontradiktornih izjav bilo izrečenih in nejasnih. Gospod Pahor je večkrat zatrdil, da mu je premierka Kosorjeva obljubila teritorialni stik slovenskega morja z mednarodnimi vodami, čeprav ni nikoli znal pojasniti, kdaj se je to zgodilo, kje se je to zgodilo, nato je seveda sledilo ostro zanikanje Hrvaške glede te izjave. Tudi premierka Kosorjeva je predsednika slovenske vlade postavila na laž. Več kot očitno je, da imamo tukaj preveč nejasnosti, da bi se lahko podali v tako tvegano zgodbo, kot je ta arbitražni sporazum.Zakaj bi se nam pravzaprav mudilo razprodajati neko ozemlje, ki je naše, ki nam pripada? Zakaj bi morali kot polnopravna članica Evropske unije pristajati na izsiljevanja Hrvaške? Zakaj ne moremo svojega lastnega ozemlja ceniti vsaj pol toliko, kot cenijo svoje ozemlje Hrvatje? Tega jaz, žal, ne bom nikoli razumela. Za Slovenijo je arbitražni sporazum slab, ker ogroža pomorski status države, ogroža teritorialno povezavo Republike Slovenije z mednarodnimi vodami, ogroža pa tudi gospodarske interese Luke Koper. In to vsekakor niso nepomembna dejstva. Sama stojim trdno na stališču, da država, ki ima izhod na odprto morje je velika država, tudi če ima samo dva milijona prebivalcev. Vendar pa država, ki nima izhoda na odprto morje, pa čeprav ga v tem trenutku ima in ji pripada in bi po arbitražnem sporazumu sprejetem dobila samo nek bazen je pa resnično majhna država. In to ne samo ozemeljsko, ampak tudi v glavah. Zato sem jaz proti temu arbitražnemu sporazumu in tudi verjamem, da bodo Slovenke in Slovenci znali to preceniti in bodo 6. junija glasovali proti.”
