Slovenska osamosvojitev je prevečkrat prikazana kot negativen proces
četrtek, 25. 6. 2009Slovenska osamosvojitev je bila in bo pogumno dejanje vseh Slovenk in Slovencev, državljank in državljanov, ki so nam s pogumom, željo in ustavno pravico, priborili samostojno in neodvisno Slovenijo.
Za slovenski narod je bila razpetost med vzhodom in zahodom vzrok večnega iskanja narodne in kulturne identitete, žal pa so nas zgodovinski dogodki vedno našli nepripravljene, razen v času osamosvojitve. Osamosvojitev se ni pričela z razglasitvijo samostojnosti leta 1991, temveč se je kar nekaj ključnih dogodkov zgodilo pred tem. Tako so že v 57. številki Nove revije, z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program, številni vidni slovenski intelektualke in intelektualci (med njimi dr. Jože Pučnik, Niko Grafenauer, Tine Hribar, France Bučar, Peter Jambrek, Ivan Urbančič, Dimitrij Rupel, Alenka Goljevšček, Drago Jančar in številni drugi), razmišljali o kriznem družbenem in političnem stanju v Jugoslaviji in o nevzdržnem položaju slovenskega naroda v obstoječi državi.
Nedavno je tudi minilo 21 let od znanega procesa proti četverici. Dne 31. maja 1988 je namreč takratna komunistična oblast aretirala Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, nekaj dni pozneje pa še Davida Tasića. Odziv slovenske javnosti je bil silovit! Množične demonstracije v podporo četverici so oznanile Slovensko pomlad in prebujanje nove samostojne slovenske države, ki je nastala nekaj let pozneje.
Majniško deklaracijo, ki jo je leta 1989, na množičnih demonstracijah proti ponovni aretaciji Janeza Janše prebral Tone Pavček, so podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije
Izid plebiscita, ki ga je 13. marca 1990, kot prva politična organizacija v pobudi »ZA svobodno Slovenijo« predlagala prav SDM (Takratni DEMOS ji je sledil nekaj mesecev kasneje) in ki je potrdil skoraj stoodstotno odločitev Slovencev za samostojno državo, je parlament obvezal, da že v prvi polovici leta 1991 pripravi vse potrebno za dejanski prehod v samostojnost. Slovenski parlament je tako 25. junija 1991 sprejel Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Deklaracijo o neodvisnosti.
Samo dva dni po sprejemu Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Deklaracije o neodvisnosti je bila Slovenija napadena s strani okupatorske jugoslovanske armade, toda tokrat je bila Slovenija pripravljena, hitro posredovanje slovenske policije in vojske je nevtraliziralo sovražnikovo dejavnost na našem ozemlju. Samostojnost smo uspešno obranili.
V 18 letih je Slovenija prestala številne izzive in preizkušnje. Lahko smo ponosni, da je kljub temu izpolnila številne zastavljene cilje in postala spoštovana članica mednarodne skupnosti. Med drugim je postala tudi članica Nata in Evropske unije. Slednjo je kljub mladosti celo vodila, odgovorno in preudarno, na kar smo lahko še posebej ponosni.
Praznovanje rojstnega dne naše domovine letos žal ne mineva brez grenkega priokusa. Zadnji poskusi diskreditacije enega od osamosvojiteljev in danes predsednika največje opozicijske stranke g. Janeza Janše kažejo, da marsikomu iz vrst nekdanjih komunistov in zavzetih privržencev nekdanje skupne države, ki se sedaj skrivajo pod imeni drugih strank, ni všeč, da je Slovenija danes samostojna in neodvisna država. Ob tem je še posebej zaskrbljujoče, da so današnje metode dela represivnih organov strahotno podobne metodam izpred 21 let, ko smo bili priča montiranim političnim procesom. Delovanje teh organov na način, kot so to izvajali nekdanji represivni organi v nekdanji skupni državi, je v modernih demokracijah nedopustno, zato pričakujemo od premiera, da takšna ravnanja prepreči in sankcionira.
Slovenija si zasluži več! To dolgujemo vsem tistim domoljubom, ki so zanjo dali največ – svoja življenja.
Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti!
Gregor Horvatič
Predsednik SDM
[email protected]
