Slovenska (ne)strpnost

Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan proti rasizmu, kot spomin in opomin na dogodke v Južnoafriški republiki leta 1960, ko je tamkajšnja policija streljala na udeležence miroljubnih protestov proti apartheidu in pri tem ubila 69 ljudi. Slovenija, kot država, vključena v evropske integracije in zavezana načelom prostega pretoka blaga, storitev, dela in ljudi, postaja z zavezanostjo tem načelom vse bolj odprta tudi za migracije ljudi drugačne narodnosti, prepričanja in barve kože. V letih, ki prihajajo, bodo migracije ljudi znotraj Evropske unije verjetno postale »modus vivendi« določenega sloja ljudi, vtkanega v njihov potek življenja. Zato bodo ne le zaželeni, ampak tudi nujno potrebni določeni premiki v zavesti ljudi v smeri višjega praga strpnosti, tako do ljudi, ki imajo kožo drugačne barve od naše, kot do ljudi z nasprotnimi prepričanji, mišljenji, govorom in verovanji.

Ob povečani strpnosti se bo na dnevni agendi – ne le enkrat letno ob spominskih priložnostih in ne le ob posameznih aktualnih dogajanjih – znašlo tudi vse večje zavedanje o pomenu človekovih pravic in posameznikovi svobodi ter dostojanstvu. Zlorabe pojma človekovih pravic bodo postale vse bolj redke, saj bo senzibilnost o tem, kaj človekove pravice dejansko so, narasla. Vsakršna diskriminacija, pa tudi samo ščuvanje h kakršnikoli diskriminaciji, bo le še pozabljen spomin v ropotarnici človeške zgodovine.

V luči takšnega zavedanja in senzibilnosti o diskriminaciji, človekovih pravicah in strpnosti, bi bilo danes namreč nemogoče sprejemati dopolnilne odločbe o t. i. »izbrisanih«, hkrati pa pozabiti na žrtve vojnega nasilja, ki na povrnitev svojega človeškega dostojanstva čakajo že dobrih 60 let. V luči takšnega zavedanja bi ne obsojali zgolj zločina povojnih pobojev, temveč bi obsodili tudi zločince, ki so povojne poboje izvajali. S pravo in pravično kaznijo bi nenazadnje omogočili tudi strahu in sencam, ki zločince preganjajo, da bi sprhneli v nič.

Navsezadnje – ob povečani senzibilnosti na pojave diskriminacije, sovražnega govora ter drugih neenakosti – bi tudi razumeli, da pravna država ni tista, ki je po meri »naše« ali »vaše« politične opcije, temveč je tista, ki je po meri človeka, njegovega dostojanstva in upoštevanja njegovih temeljnih človekovih pravic.

Viktor Frankl je zapisal: »Da sem strpen, to ne pomeni, da se strinjam z vero drugega. Pač pa pomeni, da drugemu priznavam pravico verjeti in ubogati njegovo lastno vest.« Strpnost je v sodobnem svetu zaradi globaliziranega gospodarstva, vse večje mobilnosti, komunikacij in integriranja bolj pomembna kot kadar koli prej. In pomembno je, da se tega čim prej zavemo.