Slovenska himna pospremila v zapor Julijo Timošenko

Postavlja se resno vprašanje, kdo vodi slovensko zunanjo politiko in na kakšnih načelih ta politika temelji. Slovenska državna delegacija se je napotila v Ukrajino istega dne, ko je vsa Evropa ostro protestirala zaradi obsodbe nekdanje predsednice vlade Julije Timošenko na 7 let zapora. Ukrajinsko sodišče je, z izgovorom »pravne države«, ki je znan tudi v Sloveniji, obsodilo simbolično osebnost ukrajinske »oranžne revolucije«, češ da je s podpisom sporazuma o energetiki z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom oškodovala državo.

V zvezi s tem je treba povedati, da je dan prej, v ponedeljek, zasedal Svet EU za zunanje zadeve, na katerem so razpravljali o tej sodni obravnavi in – sicer z diplomatskim jezikom – nakazali, da bi obsodba Timošenkove lahko vplivala na podpis sporazuma med EU in Ukrajino, ki je predviden za konec letošnjega leta. To je visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Catherine Ashton potrdila v torkovi izjavi za javnost, v kateri je zapisala, da bo EU »razmislila o svoji politiki do Ukrajine«, ter posvarila, da bo način, kako bo Ukrajina spoštovala splošno priznane vrednote in uveljavljala pravno državo, »ter specifično, kako bo ravnala v takih primerih« lahko globoko vplival na odnose med EU in Ukrajino, »vključno s podpisom pridružitvenega sporazuma, z našim političnim dialogom in širše z našim sodelovanjem.« Pri tem je Ashtonova izhajala iz ocene, da v tem kazenskem postopku Ukrajina »ni spoštovala mednarodnih standardov, kar zadeva pošten, transparenten in neodvisen sodni postopek«, kar po njeni oceni potrjuje, da »je bilo pravosodje uporabljeno selektivno v politično motiviranih postopkih proti liderjem opozicije in članom prejšnje vlade«. Dodala je, da je zelo hudo, ker to počenja država, ki trenutno predseduje Odboru ministrov Sveta Evrope.

Na ponedeljkovem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve je sodeloval tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, ki je očitno soglašal s temi ocenami Ashtonove. Zato se postavlja resno vprašanje, kdo vodi slovensko zunanjo politiko in na kakšnih načelih ta politika temelji. Na pripombo, da je bil obisk vnaprej načrtovan in ga ni bilo mogoče v zadnjem trenutku odpovedati, ki jo bomo seveda slišali, pa odgovarjamo, da proces proti Timošenkovi poteka že dolgo in da so ta stališča Evropske unije, ki jih je iznesla Ashtonova, prav tako že dolgo znana; trenutni slovenski oblastniki pa se na to očitno požvižgajo. SDS ugotavlja, da ob taki zunanji politiki ni čudno, da je bila slovenska diplomacija popolnoma odrezana od podeljevanja veleposlaniških mest v skupni zunanji službi Evropske unije.

Odbor Strokovnega sveta SDS za zunanje in evropske zadeve