Slovenščina je del nas, del naše identitete in našega delovanja.

Ob današnjem mednarodnem dnevu materinščine posvetimo posebno pozornost slovenskemu jeziku, izrazu naših misli, občutkov, naših dejanj,… Ob mednarodnem dnevu materinščine bi rada opozorila na pomen jezika kot osnovnega komunikacijskega sredstva in njegov pomen za narod, ki ga govori. Ohranjanje in negovanje lastnega jezika je – v z angleščino kot osrednjim jezikom globalnega komuniciranja zaznamovanem času – zelo pomembno, saj krepi našo samobitnost in zavest o pripadnosti svojemu lastnemu narodu. Za slovenščino – odkar je država, v kateri se govori, postala samostojna, in še članica Evropske unije – se ni bati, saj je tako postala enakopravna jezikom velikih narodov: angleščini, nemščini, francoščini, italijanščini, … Skozi zgodovino pa ni bilo vedno tako. Vedno smo bili pod nadvlado kakega drugega naroda in tako slovenščina ni bila nikoli na prvem mestu, kot uradovalni jezik pa sploh ne. Vendar pa zato ni treba postati ravnodušen in mačehovski do nje, ker da je zanjo zdaj lepo poskrbljeno. Ne, treba je zanjo skrbeti in jo negovati, saj je del nas, del naše identitete in našega delovanja. Izraz naših misli, občutkov, naših dejanj, … Slovenski jezik je potrebno gojiti in ga uporabljati na vseh področjih sporazumevanja! Nimajo pa vsi jeziki te sreče, da bi postali uradni jeziki držav, v katerih se govorijo, nimajo možnosti, da bi se razvijali na vseh področjih. Zato vsak dan tudi kak izumre, ne da bi ga sploh spoznali. Na svetu je več kot šest tisoč jezikov, med katerimi so manjše in večje razlike, nekateri so si zelo podobni, drugi pa nimajo kake stične točke. Jezik obstaja, dokler živijo njegovi govorci. In tudi njegova funkcionalnost je odvisna od njih samih. Jezik je živ, se spreminja. Vendar ne na silo, ne tako, kot se to v zadnjem času dogaja s slovenščino. Ko manjšina govorcev (tu mislim predvsem na novinarje) »vsiljuje« neko besedo oz. strukturo – brez preverjanja, če je pravilna – toliko časa, da se ta »prime«. Jezik se spreminja naravno, z razvojem – tehnološkim in miselnim … Tudi tujke so del jezika in jih včasih ne moremo nadomestiti z domačo besedo. In dokler je osnovno besedišče jezika slovensko, je tudi jezik slovenski oz. slovanski. Angleščina že nekaj let brez omejitev dopušča vnašanje tujih besed. In to zato, ker te ne spreminjajo njenega osnovnega besedišča in ne sistema jezika. Sistem jezika pa se spreminja zelo počasi. Tisto, kar se hitro spreminja, je besedišče. Vendar pa zato ni treba pretiravati z rabo tujih besed v poimenovanjih. Poimenovanja javnih objektov – trgovin, poslovalnic, frizerskih salonov, mesnic, kozmetičnih salonov, raznih centrov dobrega počutja, poslovalnic – naj bodo slovenska. Pa tudi osebna lastna imena. Bodimo ponosni na svoj jezik in njegov izvor. V raznolikosti je lepota. Da vsak lahko s svojim jezikom predstavi svoj narod. Upam, da ga bomo Slovenci še dolgo. mag. Lejla Irgl