Slovenijo bomo debirokratizirali

Dr. Virant: Javni sektor je v istem čolnu kot gospodarstvo. Nobenega razloga ni, da bi mu plače rasle hitreje, in nobenega razloga ni, da bi mu plače rasle počasneje. Predsednik Odbora za javno upravo dr. Gregor Virant je na novinarski konferenci predstavil predloge političnih izhodišč, sistemskih ciljev in ukrepov na področju javne uprave in širšega javnega sektorja, ki bodo osnova za pripravo programa SDS na prihodnjih državnozborskih volitvah. »Osnovni poudarek na področju javne uprave bo na odpravljanju administrativnih oz. birokratskih ovir,« je dejal uvodoma. Poudaril je, da je bil vladni mandat 2004-2008 v veliki meri zaznamovan s plačno reformo javnega sektorja, da pa je bilo kljub temu vložene veliko energije v odpravljanje administrativnih ovir. Izpostavil je dva pomembna dosežka na tem področju: vzpostavitev enotne vstopne točke VEM, ki je dosegla priznanje OZN in ukinitev dohodninske napovedi. »V naslednjem mandatu bo zato osrednji cilj debirokratizacija Slovenije. To pomeni, da morajo postati postopki v javni upravi racionalni, logični, hitri in učinkoviti,« je dejal nekdanji minister za javno upravo.

Projekt odprave administrativnih ovir bo temeljil na predlogih državljanov, podjetij in javnih uslužbencev. Kot je pojasnil, bi na podlagi teh predlogov vsako leto pripravili akcijski načrt, na podlagi katerega bi potem s spremembami zakona in podzakonskih predpisov poenostavljali postopke na različnih področjih. »Ena od idej, ki bi jo zanesljivo uresničili, je ta, da bi ukinili vsakršno obveznost izpolnjevanja obrazcev v upravnih postopkih, torej da stranki v nobenem primeru, nikoli in nikjer, ne bi bilo treba izpolnjevati obrazca ali vloge, ampak da bi to vlogo za stranko pripravil organ. Torej referent ali svetovalec bi pobral vse podatke, stranka bi samo povedala, kaj želi oz. kakšno pravico uveljavlja, referent bi to vpisal v informacijski sistem, sprintal, stranka bi to vlogo podpisala in stvar bi bila na ta način zaključena,« je predlagal. »V prejšnjem mandatu smo razpolovili število dejavnosti, za katere je potrebno obrtno dovoljenje,« je dejal in poudaril, da je potrebno s tem nadaljevati: »Poenostavljanje bo mantra naslednjega mandata«.  Podal je tudi nekaj predlogov s področja e-uprave. Spomnil je, da je bila slovenska e-uprava leta 2007 rangirana kot druga najboljša v Evropi po meritvah Evropske komisije in opozoril, da smo leta 2010 padli na deveto mesto. Ugotavlja, da slovenska e-uprava nazaduje in poudarja: »Načrt je, da nadoknadimo zamujeno in da jo pripeljemo spet nazaj med najboljše tri v Evropi, zlasti preko zagotavljanja novih storitev za državljane in podjetja.« Med novimi storitvami je omenil možnost naročanja osebnih dokumentov preko spleta. Izpostavil je potrebo po implementaciji možnosti elektronskih javnih naročil in projekta sociala na enem mestu. »Čimprej bi naredili možnost elektronskega vpogleda v lastne podatke na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar bi pomenilo,da bi lahko vsak državljan na klik pogledal, na kateri datum se bo lahko upokojil in kakšna je predvidena višina pokojnine,« je še predlagal. V programu bo tudi uvedba e-volitev.

»Vlada naj definira kazalnike uspešnosti vseh upravnih organov in vse inštitucije bi bile zavezane te kazalnike sproti objavljati na spletu, tako da bi lahko vsak državljan javno videl, kako posluje kakšna inštitucije,« je dejal dr. Virant. Glavni kazalniki bi bili:
–          rezultati merjenja zadovoljstva uporabnikov storitev na lokaciji organa,
–          reševanje zadev v roku (delež zadev, ki je rešen v roku),
–          rezultati merjenja zadovoljstva zaposlenih,
–          delež bolniških odsotnosti,
–          finančni kazalniki (prihranki …).Dejal je, da je vlada Janeza Janše v prejšnjem mandatu sledila principu, da naj se število upravnih inštitucij ne povečuje, saj to v nasprotnem primeru po njegovem mnenju zgolj pelje v razprševanje in zamegljevanje odgovornosti. »Na žalost je imela Pahorjeva vlada ravno nasproten koncept,« je bil kritičen. »Mi bi ta trend obrnili. Naredili bi temeljit pregled vseh upravnih inštitucij in zagotavljam, da bi zmanjšali njihovo število vsaj za 10 odstotkov. Zanesljivo bi ukinili Agencijo za javno naročanje, Agencijo za varnost cestnega prometa, Agencijo za knjigo, Urad za podnebne spremembe, Nepremičninski sklad in AUKN,« je dejal.Program predvideva tudi ukinitev obveznega članstva v vseh zbornicah. »Nobenega razloga ni, da bi v 21. stoletju – nismo več v cehovskem srednjem veku – imeli obvezno članstvo v katerikoli zbornici,« je prepričan. Kot pravi, bi morali večji poudarek nameniti modernim metoda upravljanja s človeškimi viri. Meni, da bi veljalo razvijati model kompetenc, zato zagovarja ustanovitev kompetenčne baze podatkov. »Gre za to, da je treba upravo spreminjati v en sodoben, moderen in osnovni sistem,« je povzel svoje predloge.

Nekaj besed je dr. Virant namenil tudi širšemu javnemu sektorju, v katerem je po njegovem mnenju nujno potrebno zaustaviti trend rasti števila zaposlenih, rezerve vidi predvsem v segmentu administrativnega kadra. »Nobenega dvoma ni, da bomo ohranili enoten plačni sistem,« je dejal in spomnil na pohvalo OECD, ki meni, da je bila z uvedbo enotnega plačnega sistema narejena pomembna investicija in da je ta sistem potrebno ohraniti. »Ga pa seveda izboljšujemo, zlasti v segmentu nagrajevanja delovne uspešnosti,« je izpostavil in pojasnil, da je potrebno v ta namen spremeniti razmerje med maso za fiksne plače in maso za stimulacijo iz 99:1 v najmanj 90:10.

»Absolutno moramo ukiniti avtomatizme pri napredovanju. Na to sem opozarjal že leta 2008, vendar so sindikati z gnusom zavrnili takšno idejo, da bi omejili delež tistih, ki so ocenjeni z najvišjimi ocenami. Očitali so vladi, da ne zaupa svojim lastnim menedžerjem, da bodo ustrezno distribuirali ocene. Jaz sem že takrat napovedal, da bodo v večini organizacij vse ocenjevali z najvišjimi ocenami, in točno to se je zgodilo in to je treba ustaviti. Nemogoče je, da so vsi nadpovprečni, ne morejo biti vsi odlični in zelo dobri. Te ocene pomenijo napredovanje in na ta način dvigujejo plačno maso. Napreduje naj samo 20 odstotkov najboljših. To mora biti izhodišče,« je prepričan predsednik Odbora za javno upravo. Ponovni bi puvedel tudi nagrajevanje po delovni uspešnosti za sodnike, kar je minister Zalar ukinil.

Generalno pa bo zasledoval cilj, da bo rast plač v javnem sektorju zasledovala rast plač v gospodarstvu. »Javni sektor naj deli usodo gospodarstva v dobrem ali slabem. Javni sektor je v istem čolnu kot gospodarstvo. Nobenega razloga ni, da bi mu plače rasle hitreje, pa nobenega razloga ni, da bi mu plače rasle počasneje, kot zaposlenim v gospodarstvu,« je sklenil dr. Virant .