Slovenski razvojni izziv je mogoče v celoti uresničiti le, če bodo ustvarjalni potenciali naroda in posameznikov izkoriščeni v celoti in če bo lahko vsak član družbe prispeval po svoji moči in hotenju. Strokovni svet Slovenske demokratske stranke je izdelal program razvoja Slovenije, ki vključuje predloge s področja trajnostnega razvoja, financ in gospodarstva v smislu ustavnih sprememb, sistemskih ukrepov in kratkoročnih protikriznih ukrepov.Omenjene predloge so na novinarski konferenci predstavili predsednik SDS in predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša, predsednik Odbora za razvoj dr. Žiga Turk, predsednik Odbora za finance mag. Andrej Šircelj, predsednik Odbora za gospodarstvo mag. Marko Pogačnik in poslanec mag. Andrej Vizjak.Kot je uvodoma pojasnil predsednik SDS, izhajamo iz stališča, da je bilo v zadnjih letih veliko znanja, ki v Sloveniji obstaja, puščenega ob strani ter da je tudi to eden od razlogov, da je Slovenija še vedno v gospodarski in politični krizi v času, ko se je večina drugih držav in narodov iz krize že izkopala.Da bi zajeli čim več razpoložljivega znanja in idej slovenske strokovne in laične javnosti, je z današnjim dnem na spletni strani www.sds.si/nova.vlada odprta javna razprava o splošnih razvojnih izhodiščih, ki so del političnega programa in paradigme SDS, štirih konkretnih predlogih ustavnih sprememb s področja trajnostnega razvoja, financ in gospodarstva, nekaterih ključnih predlogih sistemskih ukrepov, ki jih bo potrebno v prihodnje v Sloveniji sprejeti, da zagotovimo ponovni povratek Slovenije na pot razvoja ter vseh predlogih protikriznih ukrepov, ki jih je poslanska skupina SDS v tem mandatu vložila v parlamentarno proceduro.V nadaljevanju je Janša predstavil štiri predloge ustavnih sprememb. Prvi od teh je, da se slovensko ustavno ureditev dopolni s členom, ki bi omejil delež javne porabe v BDP na 45 %. »Smatramo namreč, da je ta varovalka na tem deležu potrebna zaradi tega, da Slovenija nikoli več ne bi prišla v položaj, v kakršnem je trenutno in da bi vsaka vlada preprečena v svoji skušnjavi, da jemlje denar prihodnjim generacijam in ga namenja zgolj za dnevno porabo,« pojasnjuje.Nadalje predlaga, da se v ustavi lastnina, poleg tega da je definirana kot pravica, definira tudi kot odgovornost, da trajnostni razvoj in podjetništvo postaneta del vzgoje v šolah ter da se definira obveznost države za ustvarjanje pogojev za čim hitrejšo praktično uporabo novih tehnoloških in znanstvenih dosežkov in rešitev.Predsednik SDS je prepričan, da bi s temi štirimi spremembami oz. dopolnitvami bistveno dopolnili naše ustavne temelje in da bi na podlagi teh sprememb tudi bistveno lažje reševali težave in načrtovali hitrejši razvoj Slovenije.»Temeljna družbena pogodba ne sme imeti nobene druge barve, razen barve Slovenije, ta barva ima več kot 2 milijona odtenkov in mislim, da je prav, da na najširši način omogočimo sodelovanje celotne slovenske javnosti pri oblikovanju morebitnih korenitejših sprememb v naši družbeni pogodbi,« je prepričan Janša. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da podpora spremembam v zadnjih dveh letih narašča.Napovedal je, da bo Strokovni svet SDS v prihodnje predstavil predloge ustavnih sprememb in sistemskih ukrepov tudi za druga področja, o katerih bo prav tako omogočena javna razprava. Bivši minister za razvoj dr. Žiga Turk je razložil, da s trajnostnim razvojem razumemo trajanje razvoja in napredka. Razvoj potrebujemo za to, da bomo plačali dolgove, ki so bili narejeni in da bomo začeli živeti z denarjem, ki ga zaslužimo.Dr. Turk je na začetku izpostavil, da smo postavili merljive razvojne cilje za naslednje obdobje. “Prvi merljiv cilj je, da se prebivalci Slovenije, po kakovosti življenja, uvrščajo v zgornjo polovico članic OECD. Po študiji OECD “Better life index” se je Slovenija v osmih indikatorjih uvrstila pod povprečje in samo v treh indikatorjih nad povprečje članic OECD. To želimo obrniti in postavljamo kakovost življenja na prvo mesto, kot prvi razvojni cilj.”Kot drugi razvojni cilj je izpostavil, da “Slovenija v petih letih postane nadpovprečno razvita članica EU in da se vrne na pot razvoja, ki je bila začrtana v Strategiji razvoja Slovenije, ki pravi, da se moramo razvijati 3 odstotne točke hitreje od povprečja EU. Trenutno se razvijamo nekaj odstotnih točk počasneje od povprečja in že zaostajamo.”“Tretji razvojni cilj je, da naj bo razvoj enakomeren. Enakomeren, kar se tiče prebivalstva, da se neenakost, merjena z Ginijevim količnikom, ne bo povečevala. Podobno želimo zmanjšati razvojne razlike med slovenskimi regijami, da se povprečje najmanj razvitih in najbolj razvitih občin zmanjša za 10 odstotnih točk.”Dr. Turk je navedel tudi načine za doseganje teh ciljev. “Vzpostaviti je potrebno ravnotežje med socialno državo in tržnim gospodarstvom in urediti, da bo pravna država delovala hitro in učinkovito. Naš zgled so skandinavske države oz. nordijski ekonomsko socialni model, na kateri je po eni strani veliko ekonomske svobode, hkrati pa tudi delujoča socialna država, nizka stopnja korupcije in enake možnosti za vse, tako pri dostopu do podjetništva kot pri dostopu do delovnih mest.” Izpostavil je, da je državljan v središču, saj bodo cilje dosegali državljani in podjetniki, ne pa politika. “Politika ima nalogo, da odpira ljudem priložnosti za izobraževanje, za napredovanje v poklicu, za ustvarjalnost in podjetnost. Podobne stvari smo poskušali že v prejšnjem mandatu, v sklopu Sveta za konkurenčnost, ki pa ga je ta vlada ukinila,” je poudaril dr. Turk.Podal je tudi dva konkretna razvojna ukrepa za doseganje ciljev. “Bistven ukrep je izboljšanje poslovnega okolja, kjer je potrebno sistematično odpravljati vzroke za slabo uvrstitev Slovenije na lestvicah, ki merijo prijaznost gospodarskega okolja. Cilj je, da se na lestvici IMD uvrstimo med 20 najboljših držav na svetu ter da se na lestvicah IMF in Svetovne banke, nikjer ne uvrščamo slabše, kot smo uvrščeni po bruto domačem proizvodu na prebivalca.Izpostavil je, da je za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja potrebno, da se sistemsko uvaja merjenje poslovne odličnosti, da se sistemsko vzpostavlja konkurenco, tako znotraj javnega kot zasebnega sektorja in da imajo večji vpliv na oblikovanje in delovanje javnega sektorja uporabniki javnega sektorja.“Potrebno je ustanoviti Direktorat za kreativno industrijo na preseku ministrstva za razvoj, ministrstva za kulturo, ministrstva za znanost in tehnologijo in ministrstva za gospodarstvo in da se bo začelo polje ustvarjalnosti in kreativnih tehnologij obravnavati na način znanosti in tehnologije,” je na koncu še predlagal dr. Žiga Turk.Mag. Andrej Šircelj je predlagal dva ključna sistemska predloga na področju financ. “Prvi se nanaša na konsolidacijo javnih financ, ki pomeni tudi večjo stabilnost finančnih trgov. Drugi ukrep se nanaša na sanacijo bančnega sistema, ki ga pokrivajo državne banke, z namenom, da se poveča financiranje gospodarstva in da banke začnejo dajati kredite podjetjem, ki bodo lahko ustvarjala dodano vrednost.”
“Bistvo javnofinančne konsolidacije je, da se zmanjšajo odhodki javnega sektorja in sicer bi se morali odhodki javnega sektorja v letu 2012 zmanjšati za 1,5 % BDP, v naslednjih letih pa za 1,8% BDP. To bi lahko dosegli s povečanjem konkurenčnosti gospodarstva in varčevanjem. Konkurenčnost se lahko poveča z davčnimi ukrepi in sicer dajemo v javno razpravo znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za 10% ter povečanje olajšav za investiranje v raziskave in razvoj ter povečanje cenzusov za enostavnejšo obdavčitev.” Mag. Šircelj je v nadaljevanju predlagal: “Drugi sklop sistemskih ukrepov, ki se nanašajo na sanacijo državnih bank in sicer tako, da se očistijo bilance teh bank s slabimi krediti in da se poveča transparentnost pri tem čiščenju tako, da se ti krediti prenesejo na slabo banko, s katero bi upravljala posebna gospodarska družba. Tako bi lahko banke na novo zaživele in dajale več kreditov. Predlagamo, da se za državne banke poiščejo lastniki, ki bodo z bankami znali upravljati, ki bodo postavili odgovorno vodstvo in bodo banko postavili v položaj, ko bo dosegala dobičke in širila svoje poslovanje. Delež države, ki ga naj bi imela država, je 25 + 1 odstotek, to je delež, kjer bi imela država strateško vlogo.”“Takšno poslovanje in upravljanje države, kakršnemu smo priča sedaj, pomeni bistven dvig javnega dolga in menimo, da je te ukrepe nujno potrebno sprejeti, predvsem za sanacijo javnih financ. Sanacija javnih financ, sanacija bančnega sistema in ustvarjanje večje konkurenčnosti gospodarstva so potrebni, da skozi večje prihodke pridemo do tega, da se prihodki v državno blagajno povečujejo. Predlagamo tudi ustrezno politiko na področju naftnih trošarin, kjer bi bila cena bencina za okoli 10% nižja kot v sosednji državi z najnižjo ceno goriva, “ je s sistemskimi predlogi na področju financ zaključil mag. Šircelj.
Predsednik Odbora za gospodarstvo pri Strokovnem svetu SDS mag. Marko Pogačnik je predstavil ukrepe na področju gospodarstva, pri čemer je izpostavil, da so ključni ukrepi: zagotovitev normalnega toka virov sredstev, zagotovitev novih naročil in zagon novih investicij, ki bodo odpirala nova delovna mesta, saj so le-ta “ključ, da se bo gospodarstvo zagnalo.”
Po njegovih besedah so sistemski ukrepi, ki bi te cilje zagotovili naslednji: priprava velikih državnih projektov za vlaganja na področju infrastrukture, “saj bi pospešeno in učinkovito vlaganje v javno infrastrukturo omogočalo oživitev gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest.” Dodal je, da je potrebno uskladiti tudi zakonodajo na področju javnega naročanja, gradenj, varstva okolja in izvajati projekte, ki bi omogočali takojšnje črpanje evropskih sredstev.
“Drugi del sistemskih ukrepov bi bil jasen in temeljit nacionalni energetski program,” je dejal mag. Pogačnik in dodal, da v SDS “podpiramo pospešen projekt izgradnje NEK 2, nadaljevanje in dokončanje izgradnje TEŠ 6 v prvotnih finančnih okvirjih, učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov s področja lesne biomase in hidro-okolja. “Predsednik Odbora za gospodarstvo v Strokovnem svetu SDS meni, da je “samo uspešen in moderno ter jasno zasnovan energetski program lahko svetilnik, ki bo lahko omogočil pot nadaljevanju teh podjetij.”
Mag. Pogačnik je poudaril tudi, da je potrebno poenostaviti postopke javnega naročanja in zagotoviti transparentno pridobivanje poslov preko javnih naročanj. “Tu imamo v mislih, da je potrebno zagotoviti takšne kvote, da se bodo lahko mala in srednja podjetja prijavljala na javne razpise.” Poudaril je tudi, da bodo prijavitelji na javne razpise morali predstaviti svojo lastniško strukturo, izbor bo temeljil na najbolj gospodarnem izboru, ne pa na najcenejšem izboru, saj danes ponudniki ne dokončajo svojih investicij in ga sredi projekta zaustavijo.
“Vzpostaviti je potrebno sistem za podporo investitorjem od državne do lokalne ravni in povečati je potrebno možnost dostopa do široko pasovnega omrežja,” je poudaril mag. Pogačnik.
V nadaljevanju je predstavil tudi nekaj protikriznih ukrepov. “Predvsem je potrebno okrepiti prodajno-trženjske aktivnosti na področju privabljanja neposrednih investicij, konkurenčnost slovenskega gospodarstva je na rekordno nizki ravni, tujih neposrednih investicij v Sloveniji dejansko ni, tuja podjetja iz Slovenije se selijo in tuje investicije so ene izmed najnižjih v Evropski uniji,” je dejal predsednik in poudaril, da so razlogi za takšno stanje sistemske narave, zaradi česar bo samo “sistemski, aktivistični in strateško zasnovan pristop omogočil večje premike pri privabljanju tujin investicij in posledično k bolj konkurenčnemu gospodarskemu okolju.”
Med protikriznimi ukrepi pa so tudi: učinkovitejša podpora malim in srednje velikim podjetjem pri spodbujanju izvoznega poslovanja ter podpora nadaljevanju in implementaciji programa GO International, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenija. “Ključno je, da se zmanjšajo in razbremenijo administrativna bremena za gospodarstvo, ki so ena najtrših orehov, zaradi katerih gospodarstvo dela slabo,” je dejal mag. Pogačnik in nazadnje dodal še, da je potrebno zamrzniti tudi ustanavljanje vseh javnih agencij ter ukiniti tiste, ki so nepotrebne.
Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je poudaril, da je poslanska skupina predlagala vrsto ukrepov, a odziva s strani aktualne oblasti ni bilo. Po njegovih besedah Slovenija v tem mandatu doživlja razvojni zaostanek v primerjavi z drugimi – s Slovenijo primerljivimi – državami, počasneje okreva, upada ji konkurenčnost. Po njegovih besedah je treba te trende “zatreti in prekiniti. Mag. Vizjak je tudi menil, da “zgolj molitve, lepe besede in zanašanje na tuje ukrepe niso dovolj,” sam pa ni razpoznal ne finančne ne gospodarske strategije aktualne vlade. Poslanec je ocenil, da v SDS skozi ukrepe, ki jih predlagamo, v ospredje postavljamo gospodarstvo in kreativnost posameznika, s katerimi bi opisane trende presegli.
“Potrebujemo davčno, administrativno in normativno razbremenitev gospodarstva, potrebujemo sanacijo bančnega sistema, ki mora postati učinkovit servis gospodarstva in ljudi, potrebujemo zagon in pospešitve pomembnih razvojnih investicij, nekaj jih po nepotrebnem stoji, kot na primer sistem hidroelektrarn, in potrebujemo varčevanje države v najširšem smislu,” je dejal mag. Vizjak. Bil je tudi mnenja, da lahko le z “usmerjenimi akcijami, dolgoročne in kratkoročne narave, preobrnemo trende, dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili in popeljemo Slovenijo naprej po poti razvoja.”
Vir slike: Foto Bobo
