Slovenija v okviru evropske družine zmore še veliko več

Odločitve EU vplivajo na naš vsakdan. Vstop Slovenije v EU  je na referendumu 23. marca 2003 podprlo 89 % volivcev. 1. maja leta 2004 pa je Slovenija postala polnopravna članica evropske družine sedemindvajsetih držav. V tem  kratkem času je dosegla izjemne uspehe in mejnike.  Kot prva izmed držav, ki so maja 2004 vstopile v EU, smo leta 2007 uvedli evro in od 1. januarja do 30. junija leta 2008 uspešno predsedovali Evropski uniji.Z vstopom v EU se je Slovenija odprla evropskemu in svetovnemu trgu, kar posledično pomeni prisotnost tuje konkurence pri nas in naših podjetij in izdelkov po Evropi. Zahteve trga in evropska konkurenca sta pripomogli tudi k večji inovativnosti slovenskih podjetij in k iskanju novih proizvodov, ki jih inovatorji lahko razvijajo in zaščitijo.Pomemben mejnik, ki ga je Slovenija dosegla v času od vstopa v evropsko družino, je bil tudi naš vstop v Schengensko območje, pri čemer je ključno vlogo odigral nekdanji notranji minister Dragutin Mate. Posledica padca teh meja je tudi to, da lahko govorimo o enkratnem dejanju in poistovetenju, kakršnega smo doživeli za časa nastanka samostojne slovenske države, ko smo ideološko samozadostno in zaprto družbeno strukturo, odprli novemu trgu in priložnostim.Ko govorimo o največjih dosežkih v evropskem okviru, ne moremo mimo predsedovanja Svetu EU, ki je bil eden največjih dosežkov Slovenije ter zagotovo največji vsebinski in organizacijski izziv od osamosvojitve naprej. Ob pričetku projekta predsedovanja si je vlada Janeza Janše  zadala nalogo, da ga izvede odgovorno in profesionalno ter s sodelovanjem vseh političnih akterjev, zato obžalujemo, da sedanja koalicija v projektu predsedovanja ni želela konstruktivno sodelovati. Državljanke in državljani so projekt vzeli za svojega, pri njegovi izvedbi pa so sodelovali tudi številni mladi, zelo prizadevni in perspektivni posamezniki. Ocene zunanjih opazovalcev, ki že vrsto let spremljajo in ocenjujejo različna predsedstva, so bile izjemno pozitivne, Slovenija pa je dokazala, da lahko tudi mlajša država članica uspešno vodi evropsko ekipo.Čeprav navdušenje nad Evropsko unijo ponekod z meseci in leti počasi upada, ne smemo pozabiti, da v času svetovne gospodarske krize, ki Sloveniji ni prizanesla, povezovanje in krepitev držav na ekonomskem, finančnem, političnem in zakonodajnem področju lahko tudi pomembneje vpliva na nacionalna gospodarstva posameznih držav. In čeprav včasih prevladuje prepričanje, da se odločitve, ki se jih sprejema v evropskem parlamentu, večine ljudi ne dotikajo, pa vendarle temu ni tako. Mnogo je tematik, področij življenja, ki jih ureja evropska zakonodaja, in ki se jih ljudje premalo zavedajo, čeprav vplivajo na  naše vsakdanje življenje. Spomnimo samo na cene mobilne telefonije, ki jih je Evropski parlament uspel omejiti, to odločitev pa bodo morale implementirati vse države članice. Prav z današnjim dnem pa  poteče sedemletno prehodno obdobje, po katerem so lahko stare članice EU omejevale prost pretok delavcev iz Slovenije ter sedmih vzhodno- in srednjeevropskih držav, ki so se uniji pridružile maja 2004, kar pomeni, da bodo  od danes naprej slovenski delavci lahko brez omejitev šli na delo v vse članice EU.Res je tudi, da zaupanje in ugled v institucije EU lahko omajejo dejanja posameznikov, kot smo se lahko prepričali pri zadnji »podkupovalni« aferi slovenskega evropskega poslanca iz vrst SD. Navkljub tovrstnim »črnim madežem« slovenskih predstavnikov pa si v SDS ob 7. obletnici vstopa v EU želimo, da bi bili lahko skupaj ponosni na prehojeno pot. prepričani smo tudi, da Slovenija v okviru evropske družine zmore še veliko več.