Slovenija slabo črpa evropska sredstva

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog priporočila v zvezi  z izvajanjem evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014 – 2020.

Poslanke in poslanci SDS v predlogu priporočila izpostavljajo, da je Slovenija po vstopu v EU postala upravičeni do sredstev evropske kohezijske politike. Zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov (menjavanje ključnih oseb na odgovornih mestih, kadrovskih menjav…) Slovenija v programskem obdobju 2007 – 2013 ni bila več tako uspešna pri črpanju EU sredstev, kot je bila v času predpristopne pomoči, vendar smo se vseeno uvrščali med najboljše države članice. Tako je bilo med letoma 2004 in 2009 Sloveniji iz evropskega proračuna nakazanih več sredstev, kot jih je vanj vplačala. Z letom 2014 se je pričelo novo finančno obdobje črpanja evropskih sredstev, ki se bo izvajalo do leta 2020 oziroma s podaljšanjem do leta 2022. Črpanje iz te perspektive je bistveno manjše in zaskrbljujoče ter zahteva po mnenju predlagateljev nujne ukrepe.

Poslanke in poslanci ob tem navajajo, da je Slovenija na podlagi EU metodologije razdeljena na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Zahodna kohezijska regija je upravičena do 855 milijonov evrov, Vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Sredstva Kohezijskega sklada (KS) se ne bodo delila med regijama, celotni Sloveniji pa bo za področje izgradnje okoljske in prometne infrastrukture ter področje trajnostne rabe energije na voljo 1,055 milijarde evrov. Poslanke in poslanci SDS opozarjajo, da prvi objavljeni razpisi ter obisk vladne ekipe v glavnem mestu, ko je Ljubljani obljubila 300 milijonov evrov za 34 projektov, ki naj bi jih izvedli do leta 2018, kažejo, da je vlada na ostale regije ponovno pozabila. 

Kako slabo smo pripravljeni na črpanje EU sredstev, kaže tudi dejstvo, da je Slovenija, ki je bila nekoč med najuspešnejšimi novimi članicami pri črpanju evropskih sredstev, šele v začetku decembra 2016 akreditirala sistem izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 in o tem obvestila Evropsko komisijo. Z akreditacijo sistema se lahko začne črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Slovenija je sicer že prejela opomin Evropske komisije zaradi zamujanja pri akreditaciji sistema izvajanja evropske kohezijske politike.

V poslanski skupini SDS menimo, da so evropska sredstva za državo izjemnega pomena, saj gre praktično za edina razvojna sredstva, ki so nam na voljo. Preko črpanja teh sredstev bi Slovenija ohranila status neto prejemnice iz EU proračuna, kar pomeni, da bi v evropsko blagajno vplačevala manj sredstev, kot bi jih iz nje dobila. Poslanska skupina kot zaskrbljujoče ocenjuje dejstvo, da je Slovenija v tem trenutku na tem področju zaostala za ostalimi neto prejemnicami. Podatki namreč kažejo, da je stanje na področju črpanja sredstev iz EU proračuna najslabše v dvanajstletnem obdobju črpanja, zato nam grozi, da bomo prav kmalu izgubili status neto prejemnice iz EU proračuna, kar pomeni, da bomo slovenski davkoplačevalci po nepotrebnem v proračun EU plačevali več, kot iz njega dobimo.

Predlagatelji se sprašujemo, kdo bo odgovarjal za slabo črpanje evropskih sredstev in kako je lahko v novi finančni perspektivi črpanje sredstev EU počasnejše kot v prejšnji perspektivi, če pa naj bi imeli več izkušenj z upravljanjem sredstev in evropsko kohezijsko politiko?

Poslanska skupina SDS v zvezi s črpanjem evropskih sredstev predlaga, da Državni zbor sprejme sklep, s katerim bi vladi in Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko priporočil, da pospešita črpanje iz programske perspektive 2014 – 2020 ter v roku treh mesecev od sprejetja tega priporočila poročata DZ RS o sprejetih ukrepih za izboljšanje črpanja sredstev iz programske perspektive 2014 – 2020.

Celoten predlog priporočila se nahaja v priponki.