Slovenija ratificirala Pogodbo o ustavi za Evropo

Poslanci so na 6. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije 1. februarja 2005 z 79 glasovi za in 4 proti ratificirali Pogodbo o ustavi za Evropo. Poslanci so na 6. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije 1. februarja 2005 z 79 glasovi za in 4 proti ratificirali Pogodbo o ustavi za Evropo.Govor predsednika vlade Republike Slovenije JANEZA JANŠE: Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, ekscelence, spoštovani visoki zbor. Trajalo je stoletja, preden se je lahko Evropa deklarirala na kulturni, verski in humanistični dediščini, ki je zapisana v preambuli k Ustavni pogodbi, o kateri bo danes odločal ta visoki zbor. Evropa je mozaik kultur, ki je začel nastajati v srednjem veku in trajal od 5. do 14. stoletja. Prvo obdobje petih stoletij je bilo obdobje inkubacije, naslednjih pet stoletij pa zaznamuje zelo jasno obdobje rasti. V 16. stoletju se je pod vplivom razsvetljenstva pričel razvoj naravoslovnih znanosti in odkritja prinesejo prevlado evropskih držav, ki se razširi tudi na vse druge kontinente. Vedno bolj pa se po francoski revoluciji uveljavlja tudi narodnostna ideja in narodni boji. Prva svetovna vojna zaključi svetovno prevlado Evrope, pripravi pa tudi po novim totalitarizmom. Po spopadu v drugi svetovni vojni in po obdobju politične delitve na dva ideološka, gospodarska in civilizacijsko kulturna svetova, ki pripeljeta del Evrope v zastoj, se začne krepiti misel po velikem zgodovinskem poenotenju kontinenta. Priložnost za njeno uresničitev nastopi s simbolom in padcem Berlinskega zidu ter rojstvu novih demokracij na ozemlju srednje in vzhodne Evrope. Evropa danes želi nadaljevati svojo pot tam, kjer se je po njenem zgodovinskem vrhu zaključila, želi postati civilizacijska in gospodarska velesila. Evropska unija je danes največja znana dogovorna skupina držav v zgodovini, ki želi prostovoljno združitev v moderno povezavo s sprejemom ustavne pogodbe še dodatno okrepiti. To je velika in pomembna priprava tega dela sveta na prihodnost planeta, na katerem so naravni viri omejeni, na katerem smo ljudje soodvisni drug od drugega. Ustavna pogodba EU je rezultat dolgega procesa evropskega povezovanja, ki ima svoje zadnje formalne začetke v letu 1950. 9. maja tega leta je francoski zunanji minister Robert Schuman predlagal, da se šest držav: Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg odpove samostojnemu izvajanju suverenosti nad proizvodnjo premoga in jekla ter vse svoje oborožitvene potenciale podvržejo skupni oblasti. Z namenom zagotovitve trajnega miru v Evropi je takrat stekel proces postopnega poglabljanja in širjenja evropskega povezovanja. V tem procesu je od leta 1950 naprej do danes nastal obsežen korpus pravnih pravil. Pogodbe, na katerih temelji Evropska unija, vključno z bogato sodno prakso Evropskega sodišča, so namreč postopno opredelile bistven del klasične ustavne materije: cilje, naloge, načela pristojnosti institucije in pravne instrumente EU, kakor tudi pravice in svoboščine posameznikov, reševanje sporov… Pogodba o Ustavi za Evropo je sicer prenesla nekatere novosti, vendar je v veliki meri v svoj okvir prevzela ustavno materijo, ki se je v več kot 50-letnem procesu v evropskih integracij postopno izoblikovala in je danes veljavna. Poudariti velja, da Ustavna pogodba ne ustanavlja neke nove Evropske unije. Ob njeni uveljavitvi bo Evropska unija ostala skupnost držav in ne državna skupnost. Cilj Ustavne pogodbe je predvsem konsolidirati obstoječe stanje v razvoju evropskih integracijskih procesov in obenem ponuditi kar se da primeren pravni okvir za nadaljnji razvoj. Evropska unija ohranja naravo povsem prostovoljne povezave. Ustavna pogodba nenazadnje predvideva celo možnost prostovoljnega izstopa. Ustavna pogodba ima tudi veliko simbolno vrednost. Gre za pravni odraz politične združitve Evrope. Ustavna pogodba ni pristopna pogodba, kjer bi se nove pridružile starim članicam. Je pogodba, o kateri so se nove in tudi stare članice Evropske unije dogovorile skupaj in na enakopraven način. Medtem ko pristopna pogodba ureja predvsem način in pogoje vstopa novih v skupnost prejšnjih članic, Ustavna pogodba odraža skupne predstave o politični ureditvi kontinenta, o skupnih institucijah in o porazdelitvi pristojnosti med nacionalno in evropsko ravnijo. Ustavna pogodba je tudi kulturno-civilizacijska pridobitev. Evropski integracijski procesi, ki so bili doslej pretežno gospodarsko obarvani, z Ustavno pogodbo dobivajo nove razsežnosti. Ustavna listina temelji na enakosti držav članic, narodov in državljanov ter odraža povezanost evropske celine v enotno skupnost, temelječo na skupnih vrednotah in na skupnih interesih. Skupni vrednostni imenovalec predstavljajo demokracija, pravna država, svoboda, spoštovanje, sprejemanje različnosti in varstvo temeljnih pravic. Evropski pravni red s tem postaja dobrina ne le v gospodarskem, ampak tudi v političnem in kulturno-zgodovinskem smislu. Kar zadeva vsebinske rešitve Ustavna pogodba predstavlja kompromis vseh na medvladni konferenci sodelujočih držav. Ob zaključku pogajanj z njeno vsebino verjetno ni bila povsem zadovoljna nobena od sodelujočih držav. Hkrati ni bilo države, ki bi bila nezadovoljna s celoto. Vsebina je dober kompromis. Tako pomembnega dogovora drugače tudi ni mogoče dokončati. Na ustavno pogodbo lahko gledamo tudi kot na uspeh širitve Evropske unije ali kot na rezultat, delen rezultat tega procesa. Medtem ko so v preteklosti mnogi poskusi sprejetja evropske ustavne listine spodleteli, je to uspelo ravno v pogojih razširjene Evropske unije oziroma ob širitvi. Kljub bojazni, da bo 25- članska Evropska unija paralizirana in da bo iskanje soglasnih rešitev oteženo, do tega ni prišlo. Ob uveljavitvi ustavne pogodbe bo razširjena Evropska unija dobila nov normativni okvir – eno pogodbo namesto sedanje nepregledne množice temeljnih pogodb, v katerih se včasih celo pravniki težko znajdejo. Slovenija je z doseženim kompromisom in končnimi rešitvami zadovoljna. Z ozirom na nekatere dokaj neugodne predloge, ki so se pojavljali v času medvladne konference, je bil na koncu dosežen uravnotežen rezultat. Uspeli smo pri dvigu minimalnega praga evropskih poslancev na državo članico s 4 na 6. Komisija bo sestavljena po načelu “ena država – en komisar” s polnimi glasovalnimi pravicami vsaj do leta 2014. Nato bo bodisi zmanjšana na število 2/3 držav članic, bodisi bo Evropski svet glede na dotedanje izkušnje s Komisijo sprejel drugačno soglasno odločitev. V primeru zmanjšanja števila komisarjev pod število držav članic bo glede mest v komisiji veljala povsem enakopravna rotacija. Sprejeta opredelitev kvalificirane večine – 55 odstotkov držav in 65 odstotkov prebivalstva – Sloveniji pri odločanju v Svetu zagotavlja boljši položaj kot pa veljavna pogodba iz Nice in kot osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo, ki ga je prvotno oblikovala konvencija. Pri odločitvah na področju davčne zakonodaje se bodo odločitve sprejemale soglasno. Ustavna pogodba krepi vlogo nacionalnih parlamentov na področju političnega nadzora spoštovanja načel subsidiarnosti in proporcionalnosti. Krepi tudi vlogo Evropskega parlamenta, saj se za standardno zakonodajno proceduro predvideva postopek, v katerem Evropski parlament soodloča skupaj s Svetom. Gre za korak v smeri izboljšanja demokratičnosti EU oziroma zmanjšanje tako imenovanega demokratičnega deficita. Ustavna pogodba predvideva pravno zavezujočo naravo Listine temeljnih pravic Unije, s čimer bi ta postala neposredno uporabna tudi pred Evropskim sodiščem. Ob uveljavitvi Ustavne pogodbe bi Unija potrdila svojo zavezanost k temeljnim pravicam kot osrednjim vrednotam evropske demokratične družbe. Ustavna pogodba predvideva tudi vzpostavitev funkcije zunanjega ministra EU, ki bi pripomogel k enotnejšem nastopanju Unije v odnosu do tretjih držav ter hkrati izboljšal sposobnost soočanja Unije z globalnimi izzivi. Ustavna pogodba prinaša tudi nekatere novosti, ki so dobrodošle zlasti za manjše članice Unije, kakršna je tudi naša država. Tri države, ki bodo v obdobju pol drugega leta na čelu Unije, bodo lahko več sodelovale. Organizacijske in vsebinske naloge bo možno razdeliti in kadrovske potenciale združiti. Predvidena je ustanovitev evropske službe za zunanjepolitično delovanje, čemur bi poenostavljeno lahko rekli evropska diplomacija. Ta bo manjšim članicam, predvsem pa njihovim državljanom lahko omogočila ustrezno zastopstvo tudi v tistih državah, kjer same nimajo diplomatsko-konzularnih predstavništev. Glede na pridobitve, ki jih prinaša Ustavna pogodba, je mogoče zaključiti, da bi njena uveljavitev pomenila velik, lahko bi rekli ključni premik k preglednejši, učinkovitejši in bolj demokratični Evropi, ki bi bila bliže svojim državljanom. Omogočila bi tudi večjo prepoznavnost in učinkovitost Unije na svetovnem prizorišču. Spoštovani! Ustavna pogodba je v celoti izjemnega pomena za Slovenijo. Bilo je prvič, da smo kot enakopravni partnerji v družbi velikih evropskih narodov sooblikovali podobo prihodnje Evrope. Spomnimo se velikih mednarodnih konferenc, ki so v preteklosti odločale o politični ureditvi Evrope. Omeniti velja Dunajski kongres v letih 1814 in 1815 ter Pariški mirovni konferenci po obeh svetovnih vojnah. Slovenci takrat nismo nastopali kot samostojen neodvisen subjekt z lastno ozemeljsko integriteto. Bili smo del te ali one države in imeli povsem podrejeno vlogo. Ko se je oblikovala politična podoba kontinenta in so se zarisovale meje prek našega ozemlja, nas po našem soglasju običajno ni nihče vprašal. Pri Ustavni pogodbi temu ni tako. Čeprav še nismo bili člani EU, smo pri njenem snovanju, najprej v okviru Konvencije o prihodnosti Evrope in nato na medvladni konferenci ves čas enakopravno sodelovali. Nenazadnje je soglasje poslancev slovenskega Državnega zbora za uveljavitev Ustavne pogodbe potrebno ravno toliko, kot soglasje parlamenta katerekoli druge članice Evropske unije. Slovenci smo vstopili v zgodovino Evrope v srednjeveškem času in smo po kratki samostojnosti bili del te zgodovine kot narod v širših večnarodnih državnih tvorbah. Vendar so se vedno razumeli kot narodnostna avtonomija. Vedno smo se čutili etnično enotne in individualne, čeprav smo bili v socialno, politično in kulturno podrejenem položaju, vsaj glede na vodilne narode skupnih držav, v katerih smo živeli. Sami sebe smo večkrat razumeli kot tragičen subjekt evropskega političnega in državnopravnega zemljevida. Po velikih upih od razpada Avstro Ogrske monarhije smo Slovenci ostali razkosani na matični del naroda v Jugoslaviji in na manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Del živega narodnega telesa je z mednarodnim diktatom ostal nasilno odtrgan od celote. Vendar pa smo se hkrati tudi vedno razumeli kot del duhovne, kulturne in umetniške zgodovinske izkušnje zahodnoevropskega civilizacijskega toka. Kot del evropske celote, kamor so bile razmejene naše manjšine, tako da je prihajalo do zgodovinske dvojnosti med duhovno pripadnostjo in državno in narodnostno realnostjo, ki je oblikovala poseben kulturni značaj slovenske nacije do današnjih dni. V kulturnem smislu smo bili del idejnih in slogovnih tokov kontinenta v slovstvu, saj so naši avtorji od Trubarja dalje ustvarjali tudi v Evropi. V glasbi smo od Gallusa del evropske sodobnosti. V slikarstvu smo s cerkvenim slikarstvom že zdavnaj in z impresionisti in drugimi slikarji kasneje vstopili v prve vrste velikih tokov evropske likovne kulture. Prav tako smo bili sodobniki s cerkveno in s posvetno arhitekturo, spomnimo se samo Jožeta Plečnika. Tudi z uglednimi univerzitetnimi osebnostmi, ki so že zdavnaj delovale v evropskih središčih na primer Miklošič, nekatere delujejo še danes. V komaj v preteklem in današnjem času smo glede na naše število v svetu veljavnih slovenskih znanstvenikov, pisateljev, glasbenikov, slikarjev, zdravnikov, športnikov in humanistov lahko povsem brez nacionalnih kompleksov. Zaradi vsega povedanega je za nas Slovence in našo državo posebej pomembno, da preambula k Ustavi za Evropo v svoji prvi vrstici zapisuje besedo “kultura” in se glasi: “Ob zajemanju navdiha iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode in demokracije, enakosti in pravne države…” Ta preambula je zapisana tako, da je posebej skladna z našim tradicionalnim razumevanjem zgodovine, ki prihaja iz duhovne in kulturne dediščine in ne iz sile. Ta preambula vsebuje vrednote, ki so bile vedno naše zatočišče v do pred kratkim za nas nemilostni zgodovini. Zato se lahko z velikim zaupanjem vključujemo v velik izziv nove Evrope, kakršna bo Evropsko unija po uveljaviti Ustavne pogodbe, saj smemo verjeti, da je to končno veliki večnacionalni državni organizem, ki nas bo hranil na mestu, na katerem se že od nekdaj vidimo tudi sami. In nenazadnje, da se bo zaradi povsem drugače razumljene skupnosti držav in njenih medsebojnih meja, združila tudi tista Slovenija, ki smo jo v preteklosti imenovali “Zedinjena Slovenija”. Slovenske manjšine, ki so bile prej državno razmejene od nas, so postale mnogo bližje svoji matici in bo lahko enoten slovenski kulturni prostor zaživel tudi v resnični skupni povezavi. Spoštovani! Prve države članice Evropske unije so ustavno pogodbo ratificirale že v lanskem letu. Pred kratkim jo je ratificiral tudi Evropski parlament. Javnomnenjske raziskave, opravljene v Sloveniji, so pokazale, da slovenski državljani izražajo naklonjenost Ustavni pogodbi Evropske unije. Ocenjujem, da s tem izražajo zaupanje ustavnemu dokumentu, pri pripravi katerega je sodelovala tako slovenska vlada kot Državni zbor. V okviru Foruma o prihodnosti Evrope, ki je deloval v času od aprila 2002 do decembra 2003, pa je o njem javno razpravljala tudi civilna družba in vsa zainteresirana javnost. Ko je prejšnja slovenska vlada sklenila, da bo podpisala Ustavno pogodbo, je hkrati ocenila, da je bila razprava o njej zadostna in kvalitetna in da izpogajano besedilo predstavlja dober rezultat za Slovenijo. Prepričan sem, da tega mnenja nekateri niso spremenili čez noč, še posebej zato, ker besedila pogodbe ne moremo več spreminjati. Sedanja vlada je v Državni zbor poslala pogodbo, ki jo je podpisala prejšnja vlada, na podlagi ocene, da je bila razprava o njej kvalitetna in zadostna. Informiranje državljanov o bistvenih delih Pogodbe in o delovanju Evropske unije in institucij, predvsem o pravicah državljanov, pa je seveda stalna naloga. Do uveljavitve te pogodbe in tudi po njej. Kajti največji problem ni v preslabi seznanjenosti državljanov s posameznimi dokumenti Evropske unije, ampak je v skromnem poznavanju njenega delovanja nasploh, njenih ciljev, institucij in pristojnosti. Z enako težavo se soočajo tudi druge članice Evropske unije. Decembrski Evropski svet je zato Komisiji naložil, naj do konca junija tega leta pripravi novo komunikacijsko strategijo za seznanjenje evropske javnosti z zadevami Evropske unije. Ustavno pogodbo je omenil le kot komunikacijsko priložnost. Menim, da v Sloveniji primerno komunikacijsko priložnost za boljše informiranje javnosti, ne samo o Ustavni pogodbi, ampak na splošno o evropskih zadevah, predstavljajo priprave na prevzem predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Smo člani te povezave, to je okvir našega delovanja in prav je, da državljani dobro poznajo, kdo v Evropski uniji kaj, kdaj, kako in zakaj dela. In predvsem kakšne so naše evropske pravice in odgovornosti. Namerno sem uporabil besedo odgovornosti. Kajti Evropska unija ima možnosti za uspeh, če se bomo zavedali tudi svojih skupnih evropskih odgovornosti, če bomo Evropsko unijo sprejeli za nekaj, kar je resnično tudi naše. In če se bomo tako tudi obnašali, če bomo iskali in predlagali takšne rešitve, ki bodo v skupno korist, če se po doseženi stopnji osnovne kohezije ne bomo več delili na neto plačnike in neto prejemnike, temveč bomo skupaj prispevali k večji skupni rasti, kar je tudi v okviru Evropske unije edina realna podlaga večje blaginje. Skupnost, v kateri si vsak prizadeva, da bi od nje dobil čim več, hkrati pa prispeval čim manj, in to postane osnovni motiv delovanja, je vnaprej obsojena na propad. Evropska unija ni bila zasnovana na sebičnosti, temveč na idealih in vrednotah. In samo na tej podlagi lahko preživi in se razvija naprej. Ustavna pogodba je nadaljevanje te poti. Nadaljevanje ideje očetu moderne Evrope Schumana, Adenauerja, Monet-ja, De Gasperija in drugih, ki so imeli vizijo in pogum, da so začeli na razvalinah II. svetovne vojne in kljub grozeči nevarnosti totalitarnega komunizma graditi novo povezavo, ki je danes največji tovrstni uspeli projekt v zgodovini. Za vsako skupnost pa so poleg vrednot pomembna tudi jasna pravila igre, še posebej v tej okoliščini je to pomembno za manjše države članice in tudi zato jo je uveljavitev Ustavne pogodbe, ki prinaša jasnejša pravila igre za Slovenijo izjemno pomemben korak. Referendumski rezultat spomladi leta 2003, ko smo se v Sloveniji odločali o vstopu v Evropsko unijo, je pokazal nedvoumno željo slovenskih državljanov po vključenosti Slovenije v integracijske procese v Evropi. Glasovali smo v času, ko so bili obrisi Ustavne pogodbe znani, zato menim, da mora Slovenija Ustavni pogodbi izreči nedvoumen da. Vlada Državnemu zboru predlaga sprejem Zakona o ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo skupaj s Sklepno listno. S tem bo Slovenija ustavno listino za korak približala njeni uveljavitvi in izpolnila svoj pomemben del odgovornosti za skupno evropsko prihodnost. Hvala lepa. Mnenje Slovenske demokratske stranke je predstavil poslanec Jožef Jerovšek: JOŽEF JEROVŠEK: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo pogodbo o ustavi za Evropo s sklepno listino seveda podprla. Slovenska demokratska stranka si je od vsega začetka v prvih vrstah prizadevala za vstop Slovenije v Evropsko unijo. Ob referendumu je kljub opozicijskemu statusu odločilno pripomogla k pravemu pristopu, tako kot tudi pri delu konvencije in je za popularizacijo dela konvencije za prihodnost Evrope tudi predlagala konvencijo o prihodnosti Slovenije, kar je rodilo poglobljeno in strpno razpravo o nacionalnih interesih, spravi in prihodnosti, ki je potekala pri predsedniku države dr. Drnovšku in je vsekakor mnogo prispevala k demokratičnemu ozaveščanju Slovencev. Skoraj natančno pred letom dni, 28. januarja, smo ratificirali pogodbo o vstopu Slovenije v polnopravno članstvo v Evropski uniji, ki se je zgodilo 1. maja 2004. To smo dosegli potem, ko smo v dvanajstih letih slovenske samostojnosti Evropi dokazali uspešnost slovenske države in trdno pripravljenost vrednotam in načelom, na katerih temelji miroljuben demokratičen in uspešen razvoj Evropske unije. To so zgodovinski datumi v preteklem letu, ki bodo trajno obeleževali položaj Slovenije in Slovencev v družbi evropskih narodov. Upamo lahko, da bo z uspešnim dokončanjem procesa ratifikacije evropske ustave 25-ih držav članic tudi današnji datum trajno dišal po zgodovini. Še pred dosegom polnopravnega članstva smo bili kot država kandidatka povabljeni h konvenciji za Evropo in smo s svojimi predstavniki pri pogodbi o ustavi za Evropo od vsega začetka tvorno sodelovali. O pripravah na zgodovinsko širitev je postalo jasno, da potrebuje Evropska zveza tudi notranjo preureditev in sinhronizacijo. Ker gre za ustavo, ki mora zadovoljiti vseh 25 članic, je jasno, da predstavlja kompromis, česar se v Slovenski demokratski stranki seveda zavedamo. V uspešni združeni Evropi, ki svoje cilje in vrednote, načela in obveznosti opredeljuje v ustavi za Evropo, evropske narode in nas Slovence ne nagovarjajo samo duh in občutki skupnosti ter pripadnosti vrednotam svobodnega in demokratičnega sveta, ampak tudi želja po uspešnosti. Izraz takih želja in zavedanja o nujnosti delujoče unije je pogodba o ustavi za Evropo. Pri tem se v Slovenski demokratski stranki zavedamo, da je pogodba o ustavi za Slovenijo ugodnejša kot pogodba iz Nice. V SDS nam je jasno, da razširjena Evropa potrebuje jasno zapisane cilje, pravila, vrednote in načela, saj to predstavlja za državo Slovenijo trajno več Evrope. Projekt ustavne pogodbe je neobhoden za nadaljnji razvoj Evrope in nima prave alternative. Slovenska demokratska stranka se zaveda, da so znotraj Evrope tudi ideje o Evropi dveh hitrosti. O eksplozivnih pravicah posameznih držav in o elitnih klubih držav zato z zaskrbljenostjo gleda na tiste, ki se gredo igrice zavlačevanja, kar je igranje z institucionalno podobo Evrope in z možnostmi malih držav za enakopraven status. O morebitnem neuspehu ratifikacije bo vsako nadaljnje usklajevanje prineslo rešitve, ki bodo za male države manj ugodne. Evropska ustavna pogodba pa mora biti učinkovita tudi ob nadaljnjih širitvah. V vsebinskem smislu ustavna pogodba prinaša precejšnjo poenostavitev pravne osnove na kateri temelji Evropska unija. Z evropsko ustavo bo ukinjena delitev na tri stebre, ki je mnogokrat privedla do zmede glede ustreznih postopkov sprejemanja pravnih aktov EU, kar je imelo negativen vpliv tudi na same državljane EU. EU bo imela po novem status pravne osebe, kar bo razrešilo mnoge težave delovanja EU in predvsem izboljšalo učinkovitost in transparentnost njenega delovanja v svetu. Glede pristojnosti je najpomembnejša novost predvsem veliko jasnejša opredelitev izključnih in deljenih pristojnosti ter opredelitev področij na katerih lahko EU deluje le usklajevalno ali dopolnilno, kar bo gotovo zadovoljilo tiste, ki so mnenja, da bo bile pristojnosti Unije v preteklosti premalo natančno opredeljene, zaradi česar je prišlo do prehude erozije suverenih pristojnosti nacionalnih držav. Za samozavest in ohranjanje nacionalne identitete je pomembno, da je slovenščina enakopraven uradni jezik EU. V Slovenski demokratski stranki verjamemo v uspešno, trdno in dolgo prihodnost EU. Kljub temu pa glede na naše zgodovinske izkušnje iz dveh razpadli državnih tvorb, v katerih smo Slovenci prebivali, ni nepomembno, da ustava v 60. členu izrecno določa možnosti izstopa. EU za nobeno evropsko državo nikoli ne sme postati ječa narodov. Spoštovane gospe in gospodje! V minulih dneh je bilo mogoče zaznati polemike o tem ali je pravi čas za ratifikacijo ustavne pogodbe, ali pa bi morali z ratifikacijo še malo počakati. Morda bi se dalo o sami ustavni pogodbi pred ratifikacijo razpravljati več. V Slovenski demokratski stranki menimo, da je to potrebno in možno storiti v času do uveljavitve ustavne pogodbe. Pri našem zavzemanju, da je Slovenija med prvimi državami, ki bodo ratificirale ustavno pogodbo, nas vodi političen in praktičen interes države. Predsedovanje Evropskemu svetu pod pogojem nove ustave bo za Slovenijo finančno in organizacijsko ugodnejše, kot bi bilo, če ustava ne bi bila sprejeta. Zato, da se seli, da v Sloveniji glede tega obstaja visoko soglasje med političnimi strankami, da takšno ravnanje podpira velika večina prebivalstva, ratifikacija pa bo tudi spodbuda drugim državam članicam k hitrejši uveljavitvi ustavne pogodbe. Slovenska demokratska stranka verjame v evropsko idejo. Hvala lepa.