Slovenija predsedujoča Svetu Evropske unije

Slovenijaje s 1. januarjem 2008 kot prva izmed novih članic prevzela vodstvo Sveta Evropske unije. Prednami je torej vsebinsko in tehničnoverjetno najbolj zahtevna naloga po osamosvojitvi.Odločitev,da Slovenija sprejme predsedovanje Svetu EU je bila sprejeta novembra 2004. Glede na izziv, ki ga vvsebinskem in organizacijskem pogledu za državo predstavlja predsedovanje SvetuEU, se je Vlada RS že od začetka priprav na ta zahteven projekt zavedalapomembnosti podpore širšega slovenskega političnega in družbenega prostora. Vpripravo so se vključili vsi državni organi in v dveh letih sodelovanje uspešnopripeljali do točke, ko lahko samozavestno prevzamemo krmilo Evropskeunije. Slovenija je lahko zelo ponosna, da bo prvaod novink predsedovala EU. Zavedati semoramo, da je to enkratna zgodovinskain politična priložnost, ki bo Slovenijo dokončno umestila na zemljevid kotenakopravno članico družine evropskih narodov. Glavna naloga Slovenije boizvajati 18-mesečni program predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije, kije bil pripravljen v sodelovanju vsehtreh držav že leta 2006. Slovenija bo nadaljevala delo, ki sta ga pred njozačeli Nemčija in Portugalska, njena najodgovornejša naloga pa bo učinkovitovoditi delo Sveta EU s ciljem doseči kar največji napredek pri posameznihprednostnih nalogah. Mednje sodijo nadaljevanja procesa ratifikacije pogodbe oreformi, širitev EU, izpolnjevanje ciljev Lizbonske strategije na ekonomskih,socialnih in okoljskih področjih, krepitevobmočja svobode, varnosti in pravice ter povečanje zunanje vloge EU na področjurazvoja in gospodarskih odnosov. Vokviru 18-mesečnega programa predsedovanja sta bila nedavno tega uspešno zaključena dva pomembna projekta: 1. dosežen je bil sporazum onovi vsebini Pogodbeo reformi, s katero se je obstoječa pogodba spremenila tako, da se je povečala učinkovitost ter okrepilademokratična legitimnost razširjene Unije in usklajenost njenegazunanjepolitičnega delovanja. Pogodba, ki je bila podpisana 13. decembra 2007 vLizboni, omogoča nadaljnjo integracijo Unije, kakor tudinjeno učinkovitejše in preglednejše delovanje.
Slovenija si bo v času svojega predsedovanja skupaj z ostalimi državamičlanicami aktivno prizadevala, da bo proces ratifikacij pogodbe v nacionalnihparlamentih potekal čimbolj uspešno.

2. zaključuje se Schengenski projekt, katerega začetek sega dobrihdvajset let nazaj. Leta 1985 je bil namreč kot temelj za “EU brezmeja” podpisan sporazum, napodlagi katerega je bil noči z 20. na21. december 2007 odpravljen nadzor na vseh notranjih mejah EU, na zračnihmejah pa se bo to zgodilo 30. marca 2008. Širitev omogoča državljanom vsehdevetih držav pristopnic, tudi slovenskim, da lahko brez potnih listinprestopajo notranje meje v schengenskem prostoru, ki se je tako razširilna 3,6 milijona kvadratnih kilometrov.Slovenija je kot ena izmed novih držav pristopnic v tem projektu odigralaključno vlogo in je na to lahko upravičeno ponosna. KerSlovenija podpira nadaljnjo širitev EU v skladu s strategijo širitve EU in podpogojem, da države kandidatke dosledno izpolnjujejo merila ter ravnajo skladnos standardi in pravnim redom EU, bomo med našim predsedovanjem nadaljevalipristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo. Prednostna področjadelovanja Lizbonske strategije v prihajajočem obdobju bodo raziskave ininovacije, razvoj konkurenčnega poslovnega okolja, prilagoditve trga dela inodgovori na demografske spremembe. Eden najpomembnejših segmentov bodo zagotovoaktualna vprašanja s področja energetske politike s poudarkom na doseganju trehtemeljnih ciljev EU: trajnosti, konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe zenergenti, v smislu velikih izzivov prihodnosti pa bodo pereče podnebne spremembe tudi med slovenskim predsedovanjemše naprej pomembna prednostna naloga Unije. V tem okviru si bomo prizadevali, da bi bil čimprej dosežen dogovor opredlogih Evropske komisije na področju zmanjševanja emisij toplogrednihplinov, trgovanja z emisijami toplogrednih plinov in obnovljivih virovenergije.
Slovenija si bo medsvojim predsedovanjem prizadevala tudi za krepitev regionalnega sodelovanja sdržavami Zahodnega Balkana na različnih področjih, upoštevajoč geografskouravnoteženost in značilnosti posameznih partnerskih držav. Leto 2008 sta Evropski parlament in Svet Evropske unijerazglasila za Evropsko leto medkulturnega dialoga. Kot predsedujoči bomoskušali prispevati h kulturnemu dialogu znotraj EU v smislu vzpostavitvecivilno-družbenega dialoga v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in mediji,omogočanja mobilnosti na področjih umetnosti, znanosti in izobraževanja,spodbujanja medgeneracijskega dialoga in poudarjanja pomena večjezičnosti.