Slovenija potrebuje takšen zakon o tujcih, ki bo preventivno preprečil izredne razmere
četrtek, 26. 1. 2017V poslanski skupini SDS predlagamo amandma, po katerem je vlada tista, ki sprejme odločitev o zaprtju meje za prosilce za azil.
Poslanci in poslanke na današnjem nadaljevanju januarske seje obravnavajo novelo zakona o tujcih, o kateri bodo zvečer tudi glasovali. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil dr. Vinko Gorenak.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Na mizi imamo zakon o tujcih. Po naši oceni bi ta zakon moral biti sprejet, tako kot so ga sprejemale druge države, tam leta 2015, ko se je migrantski val pripravljal. Druge države so tovrstne ukrepe na različne načine že zdavnaj sprejele. Avstrija, recimo, lani s sklepom vlade, poudarjam, s sklepom vlade, določila kvoto 37.500 ljudi. Tudi Nemci so s sklepom vlade določili nekatere države, iz katerih ne bodo več jemali teh ljudi.
Pri nas imamo danes, leta 2017, na mizi zakon, o katerem se pač gospodje v koaliciji kregate. Saj to se že vidi iz lune. Ampak pustimo zdaj to, je manj pomembna zadeva.
Jaz moram razložiti naslednje stvari zakonodajno-pravni službi. Pa bi prosil generalno sekretarko v odnosu s koalicijo, da to razmislite. Iz teksta je nujno potrebno v drugi vrstici 10.b člena vreči ven besede »policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop«. Ta del je potrebno vreči ven. Sicer priznate, da do sedaj lahko. To je popolnoma v nasprotju z logiko. Preberite si 10.b člen, druga vrstica. Preberite, kaj pišete. To je res narobe in je res absurdno. Ne tega sprejemati. Besedilo »policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop«, ta del mora iti ven, ker sicer poveste, da je do sedaj pa to bilo ali kako? Da smo do sedaj ravnali nezakonito. Ampak to morate vi narediti. Mogoče gledamo tehnično ali bo šlo z amandmaji ali ne vem kako.
Naprej, na mizi imamo pa tri predloge. A, predlog koalicije: Meja se pod določenimi pogoji za prosilce za azil zapre, če tako odloči parlament z dvotretjinsko večino. B, na mizi imamo amandma Nove Slovenije, ki je v bistvu identičen, samo zahteva navadno večino parlamenta. Navadno večino parlamenta. In na mizi imamo predlog, ne boste verjeli, SDS, ki pa, seveda, to odločitev prepušča Vladi. To je naš amandma. Gre v smeri, da tak ukrep sprejme vlada tako, kot je to sprejela avstrijska, nemška in še katera.
Vidim, da mi vi odkimavate pa vam bom razložil, zakaj tako mislim. Če boste pustili ustavno večino, ne bo ta ukrep možno sprejeti, ne glede na to, kdo bo na oblasti, levi ali desni. Zakaj ga ne bo možno sprejeti? Samo Fiskalni svet si poglejte pa boste takoj videli, koliko je ura. Malo se poveča število ljudi v Združeni levici, malo se poveča število ljudi, ki razmišljajo tako kot predsednik državnega zbora, in ta zakon je out. Dvotretjinske večine ni, tega ne boste dobili. Ne ogrožajte države Slovenije.
Gremo na predlog Nove Slovenije. Je veliko boljši. Govori namreč o navadni večini pa kljub temu osebno vidim pasti. Glejte, vlada bo predlagala uporabo takega člena, torej navadna večina državnega zbora pa naj bi odločila. Verjetno se bo to zgodilo takrat, ko bodo obveščevalne varnostne službe povedale, da Hrvati, Srbi ali ne vem kdo, pripravljajo odprtje svojih meja. Prišlo jih bo 20.000. No, in mi se bomo sestali v tem državnem zboru, najprej na odboru. Tam bomo dali besedo recimo gospodu Trčku, z vsem spoštovanjem, tokrat pozitivno govorim o vas, recimo, on bo tam dobil besedo, tam ni nobenih omejitev, nobenih omejitev ni, in bo, recimo, naredil tako, kot je gospod Hvalica govoril štiri ure, bo on govoril 12 ur. Pa pravico ima, da govori. Ne mu tega odrekati. Tako pravico bo imel. Gremo naprej. V 12 urah jih boste imeli že tukaj v Sloveniji. V 12 urah boste imeli te ljudi že tukaj, preden bo državni zbor odločil.
Naš predlog gre pa v smeri, da o tem odloči vlada. In še nekaj vas opozarjam. Glejte, ta zadeva je sedaj narejena tako, da je preventivni ukrep pred razglasitvijo izrednih razmer. To je preventivni ukrep pred razglasitvijo izrednih razmer. Zdaj pa glejte, preventivni ukrep zahtevate dvotretjinsko večino, 92. členu ustave pa pravi, da lahko vojno stanje ali izredne razmere razglasi navadna večina. To pa pomeni, če je v dvorani 46 poslancev, jih 24 lahko razglasi vojno stanje ali izredne razmere. Premislite kaj delate. In sprejmite zakon, ki bo operativen.
