Slovenija potrebuje SDS in Janeza Janšo

Terpin: Slovenija potrebuje človeka, ki je že dokazal, da zna voditi državo in potrebuje stranko, ki ima podrobno izdelan program konkretnih ukrepov za reševanje krize. V nadaljevanju objavljamo nagovor deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina na zaključni konvenciji SDS v Ljubljani.

“Spoštovane slovenske demokratke in demokrati, drage kandidatke in kandidati, spoštovani Janez Janša, bodoči predsednik Vlade RS.

Zelo sem počaščen in vesel, da Vam lahko prinesem pozdrav tistega dela Slovencev, ki živimo izven naše matične države. Prihajam iz Italije, kjer nas je Slovencev kar nekaj, sami trdimo da nas je nekje med 70 in 80.000. Kar četrtina slovenskega naroda živi izven meja naše matične države Slovenije. 500,000 naj bi nas bilo, Slovencev v zamejstvu in zdomstvu.

Šele pred dvajsetimi leti je demokratična Slovenija končno odpravila nepravične povojne delitve na “pravoverne” in “nepravoverne” zamejce in zdomce. Šlo je namreč za delitve nekdanjih socialističnih oblasti na tiste, ki so prisegali takratnemu režimu in so uživali njegovo materialno in politično podporo in ostale, ki smo vedno bili za demokracijo, svobodo in večstrankarski parlamentarni sistem in smo bili zato odrezani od materialne kakor v glavnem tudi od politične podpore iz matice.

Kljub temu pa je prav ta naš, da tako rečem, demokratični del zamejskih Slovencev ostal najbolj zvest slovenstvu in narodno zaveden, saj si je moral v tujem okolju predvsem zaradi vere v ideal slovenstva, z lastnimi sredstvi ustvariti pogoje narodnega preživetja. Med Slovenci v Italiji je prav ta del slovenske narodnostne skupnosti oblikoval svojo narodno politično stranko, Slovensko skupnost, ki jo imam čast voditi, medtem ko so se ostali Slovenci, žal tudi na podlagi izrecnih navodil nekdanje slovenske partije, po vojni vključili predvsem v levičarske italijanske stranke, tako da je danes naša politična moč Slovencev v Italiji, prav zaradi teh delitev, ki med nami žal še vedno obstajajo, bistveno manjša.

Medtem pa se je v naši matični domovini spremenilo tako rekoč vse. Slovenija je postala samostojna, demokratična država, kar smo vedno tudi mi, demokratični zamejci, sanjali in lahko rečem, da smo bili ob ključnih dogajanjih demokratizacije in osamosvajanja vedno zraven. Bili smo del tega procesa in marsikdo od nas je tedaj ob tem tudi marsikaj tvegal in žrtvoval.

Z vami – ker čutimo da smo del slovenskega naroda – smo se veselili uspehov naše skupne matične države, njenega vstopa v Evropsko unijo, v Nato, veselili smo se prevzema evra, prevsem pa še padca šengenskih meja, tako da je danes naša povezava z matično državo tudi tesnejša, saj je fizična meja končno odpadla.

Vse to pa so bile sanje in program pomladnih strank, predvsem SDS-a in Janeza Janše, ki je Slovenijo kot predsednik vlade vodil v letih njene največje gospodarske rasti, vrh uspešnega vodenja v tem obdobju pa je je bilo nedvomno predsedovanje EU, za kar je Slovenija prejela in še prejema same pohvale in čestitke.

V tem času je bil na pobudo tedanje vlade tudi sprejet Zakon o sodelovanju RS s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na podlagi katerega je bilo spet uvedeno Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vse to je po mojem mnenju izraz pristne skrbi in želje, da se nas zamejce, ki se moramo v tujem okolju vsak dan boriti za ohranitev svojega  slovenstva, resnično obravnava kot del slovenskega naroda.

Ocenjujem, da takšna vizija koristi tudi vsem Vam, ki živite v matični državi, saj močne slovenske manjšine v sosednjih državah pomenijo tudi to, da narodnostna meja ne poteka po državni meji, pač pa je postavljena širše navzven.

Danes, po treh letih in pol leve vlade, pa je žal Slovenija v globoki družbeni in gospodarski krizi, ki je premočno udarila po ljudeh. Do leta 2008 smo bili Slovenci v Italiji, kakor tudi rojaki na Koroškem, posebej ponosni na uspehe svoje matične države, zaradi njenih gospodarskih rezultatov, ko je Slovenija po ekonomskih kazalcih vodila med vsemi novimi državami EU. To je tudi popolnoma spremenilo odnos italijanskih sodržavljanov do naše manjšine, za katere torej Slovenec ni bil več pojem tujca, ki prihaja v Trst po kavbojke in kavo, pač pojem evropejca iz sosednje, mlade in hitro rastoče moderne evropske države, kjer so možnosti uspeha in napredka še večje, kot v nekoliko zaostalem področju ob vzhodni italijanski meji, kjer živimo. Skratka, s strani italijanov smo doživeli porast spoštovanja in začeli so ugotavljati, da bi bilo celo potrebno, da se njihovi otroci naučijo vsaj nekaj slovenskega jezika, tako da bodo v svoji bodočnosti imeli kako možnost več za uspeh v življenju. Zato tudi kakšen nov dvojezični napis v Trstu ni več doživljal odpora, kot nekoč.

Zato, kot pravilno ugotavlja kolega Vladimir Smrtnik, ki vodi samostojno stranko Koroških Slovencev Enotno Listo, nam zamejcem Slovenija najbolj pomaga prav s tem, da je uspešna, da nam sosedje zavidajo, da v Slovencih vidijo narod, ki se razvija in napreduje. To nam Slovencem v zamejstvu najbolj koristi.

Kriza je sicer prizadela vso Evropo, Italijo še posebej. V Sloveniji pa Pahorjeva vlada žal ni bila kos situaciji in ni znala potegniti ustreznih ukrepov, da bi državljane vsaj obvarovala pred njenimi najhujšimi posledicami. Predčasne volitve so bile torej nujne in bi do njih moralo priti že veliko prej.

V javnosti pa se je ob začetku volilne kampanije pojavila floskula, da potrebuje Slovenija nove obraze in nove stranke: Namen take kampanje je bil seveda v tem, da bi volilce preslepili, da so vse obstoječe stranke in politiki enako odgovorni za nastalo sitacijo, pa če so bili na vladi ali opoziciji. Pojavili so se torej neki novi, Berlusconijevemu modelu podobni ljudje in stranke, ki obljubljajo vse mogoče, veliko gospodarsko rast in najboljšo državo na svetu.

Vse to me močno spominja na poteze bivšega italijanskega premierja, ki je prav tako obljubljal, delal pa je prevsem za svoje lastne interese in žepe, tako da je danes Italija bliže Grčiji kot Nemčiji ali Franciji.

Verjamem, da slovenske volike in volilci ne bodo nasedli nasmeškom, leporečju in praznim obljubam, pač pa, da se bodo trezno odločili in zaupali tistim, ki so se že uspešno preiskusili. Slovenija torej ne potrebuje nekih domačih Berlusconijev, ki mislijo, da jo bodo rešili iz krize Slovenijo z nasmeški in praznimi frazami. Slovenija potrebuje človeka, ki je že dokazal, da zna voditi državo in potrebuje stranko, ki ima podrobno izdelan program konkretnih ukrepov za reševanje krize. Sedaj ni torej čas za nove eksperimente in za še manj zanesljive ljudi. Čas je za Janeza Janšo, ki je svoje najboljše sposobnosti znal izraziti prav v najbolj kritičnih trenutkih slovenskega osamosvajanja in evropskega predsedovanja. Zato verjamem, da se bo Slovenija pravilno odločila!

Srečno SDS in srečno Slovenija!” Foto: Matic Štojs