Slovenija potrebuje hitre in učinkovite gospodarske ukrepe

Četrti paket protikriznih ukrepov SDS bi ob čimprejšnjem sprejetju lahko dal ustrezne rezultate že v letošnjem letu. Predsednik SDS je na današnji novinarski konferenci, skupaj s predsednikoma Odbora za razvoj in Odbora za finance v Strokovnem svetu SDS dr.  Žigom Turkom in mag. Andrejem Šircljem, predstavil četrti paket protikriznih ukrepov, ki jih je pripravil Strokovni svet SDS. Kot je uvodoma dejal predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša, je Strokovni svet pripravil oceno stanja na področju javnih financ in gospodarstva ter predloge nekaterih ukrepov, ki so v tokratnem paketu predvsem kratkoročne narave in bi ob čimprejšnjem sprejetju lahko dali ustrezne rezultate že v letošnjem letu.Oceno stanja in celotno gradivo s predlogi ukrepov najdete v gradivu, ki je objavljeno na spletni povezavi: http://www.sds.si/news/6823Kot je dejal Janša, so ukrepi vezani na konkretno stanje, kakršno je trenutno, brez olepšav. Izpostavil je, da je iz grafov in tabel v gradivu razvidno, katere ukrepe je Slovenija v spopadu z gospodarsko krizo sprejela in kakšni so bili učinki teh ukrepov, tako pozitivni kot negativni učinki. »Predvsem pa se vidijo negativni učinki nesprejetih ukrepov,« je še dejal Janša in dodal, da je iz mednarodnih primerjav, ki jih je pripravil Strokovni svet, tudi razvidno, zakaj je Slovenija ena od redkih držav članic EU in Evropske monetarne unije (EMU), ki je še vedno v recesiji.»Če je bilo za zadnjih deset let (do leta 2009) za Slovenijo značilno, da je rasla precej hitreje od povprečja EU, je za zadnje leto in pol značilnost obratna, da pada bistveno hitreje, kot pa je v času recesije padala EU,« je dejal predsednik SDS in poudaril, da so trendi tisti, ki kličejo po nekaterih takojšnjih ukrepih. Slovenija je bila namreč konec leta 2008 druga najmanj zadolžena država v evro območju, zdaj pa smo ta status izgubili. Kot je dejal Janša, kljub temu naš javni dolg še ne presega evropskih omejitev, je pa trend zaskrbljujoč, saj kaže, da se hitro približujemo meji 60 % zadolženosti v deležu BDP. »Zato, da ne bi bili v roku leta in pol čez to mejo, so seveda potrebni ukrepi, ki bodo začeli dajati takojšnje učinke. Potrebne so tudi dolgoročne gospodarske in socialne reforme, o katerih govori vlada, vendar se zavedamo, da te reforme ne bodo dale takojšnjih učinkov,« je še dejal Janša in dodal, da so dolgoročne reforme tudi potrebne, saj so pomembne za dolgoročno vzdržnost slovenskega razvoja.Predsednik SDS je omenil navedbo predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je večkrat dejal, da je kriza tudi priložnost. V tem kontekstu je Janša omenil ukrep, ki je zelo pomemben in za sprejem katerega je kriza in stanje, v katerem je danes Slovenija, dejansko priložnost. »Pri tem se bo videlo, ali je vlada oz. predsednik vlade mislil resno. Gre za predlog reforme in racionalizacije javnega sektorja. Če se Slovenija te reforme ne bo lotila zdaj – ta reforma namreč prinaša takojšnje pozitivne učinke – je vprašanje, kdaj bomo spet pred tako realno priložnostjo,« je izpostavil Janša.SDS zato vlado poziva, da vsaj nekaj od tega, kar je sama najavljala oz. je v zadnjem letu in pol kot možne prijeme za racionalizacijo javnega sektorja nakazal premier Pahor (sprva je dejal, da je 50 % zaposlenih v javni upravi preveč, zatem je dejal, da bi bilo treba spremeniti zakon o vladi in skrčiti število ministrstev za praktično polovico, pred dobrim mesecem dni pa je premier dejal, da je tretjina slovenskih veleposlaništev preveč in da tudi tukaj obstaja velik manevrski prostor za racionalizacijo), tudi izvede. Strokovni svet SDS zato v tem okviru med drugim predlaga: zmanjšanje števila ministrstev na 12, izvedbo kratke in temeljite analize organiziranosti javnega sektorja, ki je v državni pristojnosti, ter združitev ali ukinitev številnih agencij in notranjih organizacijskih enot ministrstev (možno bi jih bilo ukiniti vsaj polovico) ter opredelitev tehnoloških viškov.Kot je še dejal predsednik SDS, naj vlada na tej podlagi pripravi načrt zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju v državni pristojnosti za 10 %, kar je možno storiti na mehek način, prinese pa velike prihranke. SDS vlado tudi poziva, da decentralizira sistem javnega naročja in da namesto centraliziranega, zapletenega in bistveno dražjega sistema javnega naročanja uvede osebno odgovornost upraviteljev oz. funkcionarjev, ki so odgovorni za delovanje institucij in organov. Janša je še dejal, da bi na ta način lahko prihranili na desetine milijonov evrov letno – tudi do 100 milijonov evrov, posebej pri javnih naročilih, infrastrukturi, velikih gradbenih objektih, v zdravstvu; pa tudi v sami javni upravi in državni upravi je še veliko manevrskega prostora.Predsednik SDS je tudi opozoril, da je javno porabo v Sloveniji mogoče do leta 2013 vsako leto znižati za eno odstotno točko in s tem zagotoviti dodatni kisik gospodarstvu. SDS zato predlaga različne spremembe v davčnem sistemu, s pomočjo katerih bi do leta 2013 prišli na 43 % javne porabe v letnem BDP. »Gre za enega od ključnih ukrepov, ki ni samo trenuten, v času spopada z gospodarsko krizo, temveč tudi dolgoročno prinaša v Slovenijo stabilnost in zdravost javnih financ,« je poudaril Janša.Zatem je mednarodno primerjavo podal dr. Žiga Turk, ki je uvodoma izpostavil, da je dokaz za to, da se je Slovenija na krizo odzvala slabo, dejstvo, da je pri doseganju povprečne razvitosti EU padla za 5 odstotnih točk in s tem v procesu dohitevanja EU padla nazaj na leto 2005 oz. po nekaterih podatkih celo na stanje leta 2004. Kot je dejal, se je Slovenija bistveno slabše odzvala na krizo, kot nekatere druge države. Namesto, da bi med krizo dohitevala bolj razvite države, tako kot je bilo to v primeru Poljske, Češke, pa tudi Indije in Kitajske, je Slovenija zaostanek le še povečevala. Da je tudi dolgoročno zadeva slaba, kaže raziskava IMD, po kateri je Sloveniji uspelo v enem letu poslabšati svojo konkurenčnost za 20 mest – z 32. na 52. mesto. »To uspe malo državam in kaže na to, da tudi v kratkem ne moremo pričakovati hitrega izboljšanja, saj je vtis o konkurenčnosti, tako med gospodarstveniki v Sloveniji, kot tudi vtis, ki ga imajo o Sloveniji morebitni tuji vlagatelji in partnerji, temu primeren oz. slab«, je dejal dr. Turk.V nadaljevanju je dejal, da je Evropa v obdobju počasnega okrevanja, ki je sicer malce zastalo ob grški krizi ter da je evropska rast, glede na zadolževanje in trošenje, ki so ga evropske vlade izvajale med krizo, prepočasna. To po mnenju dr. Turka kaže tudi na to, da je reševanje krize samo s povečevanjem javnega zadolževanja oz. trošenja, še posebej v Evropi, brezizhodno. Primerjalno se namreč Evropa pobira najslabše – ZDA pričakujejo 3 % rast, Japonska 2 % rast, Evropa pa zgolj 1 % rast; Kitajska in Indija predvidevata celo okoli 10 % rast.Kot je poudaril predsednik Odbora za razvoj v Strokovnem svetu SDS, je edino kar državam ostane, da začnejo intenzivno tekmovati za konkurenčnost. »Treba je spremljati, kakšne programe varčevanja sprejemajo različne evropske države, tako države, ki so v slabi fiskalni poziciji, pa tudi države, ki niso v tako slabem položaju. Ukrepi, kot so regulacija, ukvarjanje z nagradami bančnikom, davki na finančne transakcije, itd… – od vsega tega ne bo gospodarske rasti, tudi posebne koristi ne, v javnosti pa se takšni ukrepi dobro »prodajajo«. Tisto, kar je ključno pa je, ali lahko dosegamo globalno konkurenčnost ali ne?« je dejal dr. Turk.Izpostavil je tudi primer nekaterih držav, ki so krizo izkoristile za dohitevanje bolj razvitih, med njimi izstopata Poljska in Češka, ki sta za Slovenijo zanimivi tudi zato, ker nam dihata za ovratnik pri dohitevanju evropskega povprečja; Češka namreč za Slovenijo zaostaja samo še za 6 odstotnih točk. »Poljski primer je zanimiv, ker so se krize lotili brez vsakega stimulacijskega paketa, že pred oziroma med krizo so znižali javno porabo, da bi ohranili oz. povečali konkurenčnost gospodarstva in da bi ohranili zaupanje tujih vlagateljev, med krizo so izvajali strukturne reforme, pospešeno so črpali evropska sredstva, naslonili so se na mala in srednja podjetja, da bi zagnala rast, znižali so dohodnino (s 30 % na 18 % ter 40 % na 32 %), nadaljevali so z veliko deregulacijo, privatizacijo, poenostavitvijo davčne zakonodaje… impresivno je, kako hitro se pomikajo navzgor,« je dejal dr. Turk in spomnil, da je Poljska edina članica EU, ki ni bila v recesiji. Podobno se je obnašala Češka, ki je povečala vlaganje v infrastrukturo, zmanjšala obdavčenje podjetij, zmanjšala obdavčenje fizičnih oseb, strateško podprla mala in srednja podjetja,…Kot je v zaključku dejal dr. Turk, ki je bil generalni sekretar t. i. Gonzalesove skupine o prihodnosti Evrope, ki je nedavno zaključila s svojim delom, je bilo sporočilo te skupine jasno: Evropa se mora ali odločno in intenzivno reformirati, ali pa jo čaka v svetovnem merilu zaton in dodal, da podobno velja za Slovenijo. Pri tem je kot ključni del odgovora na prihodnje izzive izpostavil inovacije oziroma večjo inovativnost in dodano vrednost znanja v gospodarstvu, kjer je podatek za Slovenijo zelo slab. Ne samo, da v času krize v Sloveniji ni prišlo do večanja konkurenčnosti gospodarstva, prav tako ni prišlo niti do večanja dodane vrednost na zaposlenega, temveč je ta celo intenzivno padala. Predloge ukrepov Strokovnega sveta SDS je podrobneje predstavil predsednik Odbora za finance mag. Andrej Šircelj, ki je opozoril, da je stanje na finančnem področju države slabo in da je trend slabšanje stanja. »Takšno stanje kažejo tudi zadnji podatki o trendu zadolževanja, kjer je Slovenija med državami, kjer zadolževanje najhitreje raste. Prav tako rastejo odhodki državnega proračuna, kot je omenil Statistični urad na novinarski konferenci, primanjkljaj pa se povečuje preko 9 %. Zato smo lahko zaskrbljeni in zato so na področju javnih financ nujni ukrepi. Poleg tega se ne izboljšuje stanje v gospodarstvu, nezaupanje med poslovnimi partnerji se povečuje, plačilna nedisciplina je vse večja,« je še dejal.Strokovni svet zato predlaga ukrepe na javnofinančnem področju ter ukrepe, ki bi izboljšali gospodarsko okolje in s pomočjo katerih bi se izboljšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva; pripravljena je tudi kratka finančna ocena teh ukrepov