Slovenija postaja policijska država
torek, 5. 7. 2011Parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih služb je za aktualno oblast moteč in nepotreben. Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in poslanec SDS Zvone Černač je na današnji novinarski konferenci predstavil poročilo o delu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leto 2010, ki ga je komisija danes sprejela in ga bo predlagala v obravnavo in sprejem na seji državnega zbora.
Po besedah Černača je temeljna ugotovitev komisije, da parlamentarnega nadzora nad delom obveščevalno varnostnih služb “aktualna oblast ne sprejema kot enega od mehanizmov za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti in anomalij, ki se lahko pojavljajo v okviru nadzorovanih institucij, pač pa kot nepotrebno motnjo.”
Poudaril je, da ugotovitve, ki so v posameznih primerih podrobneje obdelane v poročilu, kažejo na to, “da si je oblast v celoti politično podredila policijo in SOVO, parlamentarni nadzor je zanjo moteč in nepotreben. “
Černač je ob tem predstavil primere, ki pritrjujejo tem ugotovitvam in ki so izstopali v letu 2010, med katerimi so: večkraten poskus diskreditacije predsednika in člana komisije s strani ministrice za notranje zadeve ter javno problematiziranje dela komisije z njene strani; posebni preiskovalni ukrepi se ne uporabljajo vedno v skladu z njihovim namenom, pač pa se v posameznih, žal, vedno pogostejših, primerih zlorabljajo in služijo kot pomoč za diskreditacijo posameznikov, pri čemer so v poročilu omenjeni primeri poslanca Magajne, župana Štiheca iz Murske Sobote, bivšega kmetijskega ministra, poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, župana Kanglerja – slednjemu se je prisluškovalo »na zalogo«, kontinuirano,… Černač je ob tem poudaril, da je “na drugi strani kar nekaj primerov, kjer bi bilo z uporabo teh ukrepov mogoče raziskati sume kaznivih dejanj, vendar se ti ukrepi ne uporabijo.
Predsednik komisije je poudaril še, da so vsi represivni organi podrejeni eni politični stranki, nad delovanjem policije ni neodvisnega nadzora. Po njegovih besedah pa je še posebej zaskrbljujoča ugotovitev, da se je tudi primer preiskovanja »nadaljevanke Patria« odvijal mimo usmeritev tožilstva in v smeri, ki v ničemer ne bi razjasnil sumov glede domnevnih kaznivih dejanj, prikrivanje posebnih preiskovalnih ukrepov pred parlamentarno nadzorno komisijo pa je bilo narejeno celo po izrecnem navodilu sodnice; pri čemer so bili posebni preiskovalni ukrepi odrejeni tudi mimo določb zakona.
Černač je izpostavil tudi zamenjavo direktorja SOVE v letu 2010, ki se je zgodila na podlagi laži iz anonimke. ” V tem primeru komisija opaža, da so anonimke po tej zamenjavi nenadoma usahnile, kar nesporno kaže na vir, iz katerega so te anonimke prihajale,” je dejal predsednik.
“Posebej problematično je oviranje in preprečevanje parlamentarnega nadzora, ki smo mu priče že nekaj časa,” je poudaril Černač in spomnil, da se je direktor SOVE postavil nad zakon in nad nadzorne institucije, pri čemer po Černačevih besedah SOVA postaja vedno bolj podobna bivši UDBI, pri čemer je problematično tudi ignoriranje opozoril o protipravnem ravnanju s strani najvišjih političnih predstavnikov.
“Neposredni učinek takšnih ravnanj je prevladujoče mnenje v družbi, da nad temi službami ni nadzora in da se prisluškuje vsem in vsakomur, da je nadzor nad posamezniki vedno širši in vseobsegajoč,” je dejal poslanec SDS in poudaril, da “dodatno nezaupanje zbujajo predvidene spremembe zakonodaje, ki naj bi še razširile možnost vdora v zasebnost posameznikov s pregledovanjem njihovih telefonskih in ostalih komunikacij tudi če niso ničesar osumljeni.” Ob tem je opozoril na problem zakonskega predloga, s katerim bi se pridobilo komunikacijske podatke za območje celotne bazne postaje. “Takšni ukrepi, namere in poizkusi govorijo o vedno bolj globoki intenci vzpostavljanja policijske države, oziroma vseobsegajočega nadzora nad vsemi, kar za demokratično družbo na pragu tretjega tisočletja ni dobro,” je dejal Černač.
Predsednik komisije je poudaril, da je naloga Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb “na eni strani skrb za čim manjši poseg v pravice posameznika zaradi delovanja obveščevalnih ter varnostne službe, na drugi strani pa skrb za profesionalno in strokovno delovanje teh služb za zagotavljanje varnosti v državi.” Po njegovih besedah bi “preko ugotovitev in stališč komisije morala izvršilna oblast poskrbeti za čim boljšo učinkovitost, predvsem pa neodvisno delovanje obveščevalnih in varnostnih služb.” Černač je spomnil, da “dosedanji odnos najvišjega zakonodajnega telesa in vlade pa govori o nasprotnem. Vladajoča večina je z oblastniško aroganco zavrnila obe predhodni poročili, verjetno bo nekaj podobnega tudi s tem, za leto 2010, ter tudi njene ugotovitve, s tem pa poslala jasen signal nadzorovanim službam oz. njihovim predstojnikom, ki ne govori o krepitvi pravne države.”
Černač je dejal, da so se nadzorovane službe skozi leta razvijale in profesionalizirale. “Obstaja zelo majhna verjetnost, da bi pooblastila, ki jih imajo po zakonu zlorabile. Zloraba je mogoča šele ob dolgi roki politike, ki je v tem mandatu s spremembami načina kadrovanja in nekaterimi drugimi spremembami zakonodaje ustvarila ugodno normativno okolje za možnost zlorabe nekaterih nadzorovanih služb v strankarske namene,” je izpostavil.
Černač je predstavil še štiri sklepe, ki jih komisija v okviru obravnave tega poročila predlaga v sprejem Državnemu zboru, ki pa so:
” Državni zbor podpira aktivnosti Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb, njene ugotovitve in stališča, ki izhajajo iz poročila za leto 2010; Državni zbor izraža zaskrbljenost nad posameznimi primeri, ki so navedeni v poročilu in iz katerih izhaja utemeljen dvom v neodvisnost in strokovnost nekaterih nadzorovanih služb in zaskrbljenost zaradi politizacije posameznih primerov, ki so podrobno opisani v poročilu; državni zbor izraža tudi zaskrbljenost zaradi omejevanja oz. preprečevanja parlamentarnega nadzora v posameznih primerih, kakor tudi zaskrbljenost nad dejstvom, da se je visok državni funkcionar postavil nad zakon in pri tem omejeval državljanom z ustavo in zakonom določena upravičenja, njegov nadrejeni ( vlada ) pa ni zahteval odgovornosti oz. ga razrešil; Državni zbor pričakuje, da bodo nadzorovane institucije, predvsem pa ministrstva in vlada, parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb dojele kot prispevek k zagotavljanju neodvisnosti in strokovnosti dela nadzorovanih služb in kot prispevek k preprečevanju njihove politizacije oz. preprečevanju njihovih zlorab za strankarske namene.”
Celoten del javnega dela poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je dostopen v priponki.
Po besedah Černača je temeljna ugotovitev komisije, da parlamentarnega nadzora nad delom obveščevalno varnostnih služb “aktualna oblast ne sprejema kot enega od mehanizmov za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti in anomalij, ki se lahko pojavljajo v okviru nadzorovanih institucij, pač pa kot nepotrebno motnjo.”
Poudaril je, da ugotovitve, ki so v posameznih primerih podrobneje obdelane v poročilu, kažejo na to, “da si je oblast v celoti politično podredila policijo in SOVO, parlamentarni nadzor je zanjo moteč in nepotreben. “
Černač je ob tem predstavil primere, ki pritrjujejo tem ugotovitvam in ki so izstopali v letu 2010, med katerimi so: večkraten poskus diskreditacije predsednika in člana komisije s strani ministrice za notranje zadeve ter javno problematiziranje dela komisije z njene strani; posebni preiskovalni ukrepi se ne uporabljajo vedno v skladu z njihovim namenom, pač pa se v posameznih, žal, vedno pogostejših, primerih zlorabljajo in služijo kot pomoč za diskreditacijo posameznikov, pri čemer so v poročilu omenjeni primeri poslanca Magajne, župana Štiheca iz Murske Sobote, bivšega kmetijskega ministra, poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega, župana Kanglerja – slednjemu se je prisluškovalo »na zalogo«, kontinuirano,… Černač je ob tem poudaril, da je “na drugi strani kar nekaj primerov, kjer bi bilo z uporabo teh ukrepov mogoče raziskati sume kaznivih dejanj, vendar se ti ukrepi ne uporabijo.
Predsednik komisije je poudaril še, da so vsi represivni organi podrejeni eni politični stranki, nad delovanjem policije ni neodvisnega nadzora. Po njegovih besedah pa je še posebej zaskrbljujoča ugotovitev, da se je tudi primer preiskovanja »nadaljevanke Patria« odvijal mimo usmeritev tožilstva in v smeri, ki v ničemer ne bi razjasnil sumov glede domnevnih kaznivih dejanj, prikrivanje posebnih preiskovalnih ukrepov pred parlamentarno nadzorno komisijo pa je bilo narejeno celo po izrecnem navodilu sodnice; pri čemer so bili posebni preiskovalni ukrepi odrejeni tudi mimo določb zakona.
Černač je izpostavil tudi zamenjavo direktorja SOVE v letu 2010, ki se je zgodila na podlagi laži iz anonimke. ” V tem primeru komisija opaža, da so anonimke po tej zamenjavi nenadoma usahnile, kar nesporno kaže na vir, iz katerega so te anonimke prihajale,” je dejal predsednik.
“Posebej problematično je oviranje in preprečevanje parlamentarnega nadzora, ki smo mu priče že nekaj časa,” je poudaril Černač in spomnil, da se je direktor SOVE postavil nad zakon in nad nadzorne institucije, pri čemer po Černačevih besedah SOVA postaja vedno bolj podobna bivši UDBI, pri čemer je problematično tudi ignoriranje opozoril o protipravnem ravnanju s strani najvišjih političnih predstavnikov.
“Neposredni učinek takšnih ravnanj je prevladujoče mnenje v družbi, da nad temi službami ni nadzora in da se prisluškuje vsem in vsakomur, da je nadzor nad posamezniki vedno širši in vseobsegajoč,” je dejal poslanec SDS in poudaril, da “dodatno nezaupanje zbujajo predvidene spremembe zakonodaje, ki naj bi še razširile možnost vdora v zasebnost posameznikov s pregledovanjem njihovih telefonskih in ostalih komunikacij tudi če niso ničesar osumljeni.” Ob tem je opozoril na problem zakonskega predloga, s katerim bi se pridobilo komunikacijske podatke za območje celotne bazne postaje. “Takšni ukrepi, namere in poizkusi govorijo o vedno bolj globoki intenci vzpostavljanja policijske države, oziroma vseobsegajočega nadzora nad vsemi, kar za demokratično družbo na pragu tretjega tisočletja ni dobro,” je dejal Černač.
Predsednik komisije je poudaril, da je naloga Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb “na eni strani skrb za čim manjši poseg v pravice posameznika zaradi delovanja obveščevalnih ter varnostne službe, na drugi strani pa skrb za profesionalno in strokovno delovanje teh služb za zagotavljanje varnosti v državi.” Po njegovih besedah bi “preko ugotovitev in stališč komisije morala izvršilna oblast poskrbeti za čim boljšo učinkovitost, predvsem pa neodvisno delovanje obveščevalnih in varnostnih služb.” Černač je spomnil, da “dosedanji odnos najvišjega zakonodajnega telesa in vlade pa govori o nasprotnem. Vladajoča večina je z oblastniško aroganco zavrnila obe predhodni poročili, verjetno bo nekaj podobnega tudi s tem, za leto 2010, ter tudi njene ugotovitve, s tem pa poslala jasen signal nadzorovanim službam oz. njihovim predstojnikom, ki ne govori o krepitvi pravne države.”
Černač je dejal, da so se nadzorovane službe skozi leta razvijale in profesionalizirale. “Obstaja zelo majhna verjetnost, da bi pooblastila, ki jih imajo po zakonu zlorabile. Zloraba je mogoča šele ob dolgi roki politike, ki je v tem mandatu s spremembami načina kadrovanja in nekaterimi drugimi spremembami zakonodaje ustvarila ugodno normativno okolje za možnost zlorabe nekaterih nadzorovanih služb v strankarske namene,” je izpostavil.
Černač je predstavil še štiri sklepe, ki jih komisija v okviru obravnave tega poročila predlaga v sprejem Državnemu zboru, ki pa so:
” Državni zbor podpira aktivnosti Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb, njene ugotovitve in stališča, ki izhajajo iz poročila za leto 2010; Državni zbor izraža zaskrbljenost nad posameznimi primeri, ki so navedeni v poročilu in iz katerih izhaja utemeljen dvom v neodvisnost in strokovnost nekaterih nadzorovanih služb in zaskrbljenost zaradi politizacije posameznih primerov, ki so podrobno opisani v poročilu; državni zbor izraža tudi zaskrbljenost zaradi omejevanja oz. preprečevanja parlamentarnega nadzora v posameznih primerih, kakor tudi zaskrbljenost nad dejstvom, da se je visok državni funkcionar postavil nad zakon in pri tem omejeval državljanom z ustavo in zakonom določena upravičenja, njegov nadrejeni ( vlada ) pa ni zahteval odgovornosti oz. ga razrešil; Državni zbor pričakuje, da bodo nadzorovane institucije, predvsem pa ministrstva in vlada, parlamentarni nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb dojele kot prispevek k zagotavljanju neodvisnosti in strokovnosti dela nadzorovanih služb in kot prispevek k preprečevanju njihove politizacije oz. preprečevanju njihovih zlorab za strankarske namene.”
Celoten del javnega dela poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je dostopen v priponki.