Slovenija pod Pahorjevo vladavino ugaša na obroke
ponedeljek, 9. 5. 2011Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je uvodoma poudaril, da Pahorjeva vlada v tem trenutku razpada, pri čemer je opozoril na današnji izstop DeSUS iz koalicije. Po njegovi oceni bi Slovenija »čim prej potrebovala vlado s polnimi pooblastili, ki se bo začela učinkovito spopadati s težavami in problemi, ki so se nakopičili v teh treh letih.« Ob tem je dejal, da Strokovni svet SDS oblikuje ključne strateške ocene kondicije države po posameznih resorjih, ki bodo podlaga za oblikovanje alternativnega vladnega programa in ki bodo vključevale tudi bistvene rešitve za izhod iz krize. Mag. Vizjak je poudaril, da v Sloveniji trenutno beležimo izredno slabe gospodarske kazalce, pri čemer so tudi socialni kazalci, v primerjavi s preteklimi podatki, slabi, padec BDP je bil v Sloveniji večji kot drugod po Evropi, prav tako se je v obdobju Pahorjeve vladavine podvojilo število nezaposlenih, primanjkljaj na letni ravni pa znaša že 2 milijardi evrov. » Če bo Slovenija nadaljevala s takšnim tempom, se nam obeta grški scenarij,« je dejal mag. Vizjak. Ob tem je navedel štiri konkretne rešitve, ki jih kot izhod iz trenutne situacije vidi SDS.
Po Vizjakovih besedah je rešitev v novih delovnih mestih, »ki jih lahko ustvarimo, če gospodarstvo tako davčno kot administrativno ustrezno razbremenimo.« Prav tako je vrsta ukrepov potrebna v bančnem sektorju, ki mora »ustrezno financirati gospodarstvo«. Nujne so tudi razvojne investicije, »kot na primer gradnja manjkajočih avtocestnih krakov, ki bi omogočile priložnosti za zaposlitve,« posebej pomembno pa je tudi varčevanje v javnem sektorju.
Glede pokojninske reforme je mag. Vizjak ocenil, da je naravnost nesramno, da Pahorjeva vlada grozi upokojencem in gospodarstvu, da bo ob padcu referenduma prisiljena sprejemati interventne zakone, s katerimi bodo pokojninski blagajni zagotovili 300 milijonov evrov, medtem ko ta ista vlada s svojimi izračuni dokazuje, da bi se na podlagi sprejema pokojninskega zakona, ki se mu obeta presoja na referendumu, v letih 2011 in 2012 v pokojninsko blagajno steklo 35 milijonov evrov, v letu 2013 pa 60 milijonov evrov. Tako so po besedah mag. Vizjaka nekatere zadnje številke, s katerimi vlada operira v javnosti »blefiranje, ki nima nobene osnove v njihovih lastnih izračunih.«
Poslanec SDS France Cukjati je v nadaljevanju še bolj podrobno pojasnil nekatera stališča SDS v zvezi s pokojninskim zakonom. Poudaril je, da je poslanska skupina SDS k prvotnemu osnutku vladnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pristopila dokaj optimistično, prav tako »smo dobili občutek, da bo minister Svetlik naše pripombe upošteval, a se to potem ni zgodilo.« Cukjati je izpostavil, da je bila ena bistvenih zahtev SDS, da bi zakon moral spodbuditi mlade k smiselnosti vplačevanja v pokojninsko blagajno, kar bi lahko naredili na podlagi vzpostavitve osebnega pokojninskega računa. »Tako bi vsak lahko videl, koliko denarja se steka na njegov pokojninski račun, vedel bi tudi, ali delodajalec sploh plačuje vse prispevke,« je pojasnil Cukjati. Ob tem je poudaril, da je poslanska skupina SDS posebej izpostavila, da se ne sme selektivno in krivično obravnavati posameznih kategorij glede upokojevanja in da bi pri pokojninskem zakonu bil potreben predvsem človeški pristop. Poslanec SDS je spomnil na nedavne izjave premierja Pahorja, ki je dejal, da je najbolj učinkovit ukrep njegove vlade prav pokojninski zakon. Ob tem se je Cukjati vprašal o učinkovitosti te vlade, ki sama poudari, da bi s spremembami pokojninskega zakona v pokojninsko blagajno pridobila 35 milijonov evrov, kar je zanemarljiv znesek v primerjavi z 2 milijardama evrov zadolžitve na letni ravni.
Cukjati je opozoril tudi na splošno ustvarjanje vzdušja v javnosti, češ da je politika ničvredna, da so stranke nevredne zaupanja in da potrebujemo nove obraze. »To govorijo tisti, ki se zavedajo, da je vladajoča politika izgubila zaupanje ljudi in da si ga ne morejo povrniti,« je dejal Cukjati in dodal, da se je kot sposobna stranka, ki ima strategijo, vizijo in rešitve SDS v preteklosti že dokazala. »V demokratičnih državah volivci ne kupijo mačka v žaklju, na kar nas hočejo sedaj napeljati, temveč iščejo rešitve v preizkušenih ljudeh,« je še menil Cukjati. Ob tem je izrazil upanje, da je med volivci toliko zrelosti, da bodo na prihodnjih volitvah iskali tiste, ki so se s svojim delom že izkazali.
Poslanec SDS Rudolf Petan je spregovoril predvsem o referendumih, ki se bližajo, pri čemer je opozoril, da bomo 5. junija 3x glasovali proti slabi vladi, ki sprejema slabe zakone. Pojasnil je še, da »smo v SDS za to, da se vsi arhivi, ki jih skuša Pahorjeva vlada zapreti, odprejo, tako kot to predlagajo tudi evropske institucije.« Po njegovih besedah bi nam Pahorjeva vlada rada prepovedala še medsosedsko pomoč, ki pomeni nekaj pozitivnega v odnosih med ljudmi. Petan je pojasnil tudi, da 2 milijardi evrov dolgov, ki jih Pahorjeva vlada ustvari na letni ravni, pomeni, da na dnevni ravni Slovenija zapravi več kot 6.5 milijona evrov. »Če bomo 5. junija glasovali trikrat proti, bomo tudi kak dan prej končali to agonijo in na dnevni ravni prihranili več milijonov evrov,« je dejal Petan.
Po oceni poslanca SDS Roberta Hrovata pa se Pahorjeva vlada niti ne zaveda, kakšna je realna situacija, v kateri se trenutno v Sloveniji nahajamo, pri čemer je ocenil, da vlada najverjetneje meni, da so ljudje ovce, ki slepo verjamejo vsemu, kar vladajoči povedo na svojih novinarskih konferencah. Tudi Hrovat je izpostavil prekomerno zadolževanje, pri čemer je poudaril, da se ta vlada »kreditira zato, da ima socialni mir, zadolževanje pa je tako enormno, da drsimo proti grškemu scenariju.«
Pojasnil je še, da koalicijske stranke v zadnjem času med drugim sprejemajo tudi zakonodajo, ki še dodatno bremeni državljane, pri čemer je izpostavil zakon o medsosedski pomoči, zakon o graditvi objektov in zakon o kmetijskih zemljiščih. »Ne moremo pristati na to, da nam vlada ne bo pustila, da bi sosed pomagal sosedu, prav tako ne moremo dovoliti, da nam vlada ne bo dopustila, da v lastni režiji gradimo objekte, večje od površine 30 kvadrantih metrov,« je dejal poslanec. Poudaril je še, da je nesprejemljiva novela zakona o kmetijskih zemljiščih, po kateri bi moral vsak, ki bo gradil nek objekt pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, plačati po 10 evrov na kvadratni meter, kar lahko pomeni stroške tudi v tisoč evrih, pri čemer je to le nek dodaten davek, ki bi ga vlada rada pobrala od ljudi.
»Če vlada potrebuje denar, potem naj ga vzame od tistega, ki spreminja namembnost kmetijskih zemljišč, ki iz nezazidljivih postanejo zazidljiva in ki iz vrednosti 5 evrov na kvadratni meter nenadoma postanejo vredna po sto in več evrov,« je dejal Hrovat. Po njegovi oceni je napočil čas, ko morajo volivke in volivci Pahorjevi vladi tudi na referendumu povedati, da je »imajo dovolj in da se ne strinjamo s tem, da Slovenija ugaša na obroke.«