Slovenija počrpala le 19 % sredstev iz sklada LIFE+

Dr. Romana Jordan Cizelj je ob podatku, da države članice iz sklada Evropske komisije Life + pridobivajo zelo različne deleže okvirno določenih nacionalnih kvot, Evropski komisiji postavila pisno poslansko vprašanje o njeni vlogi pri skladnem trajnostnem razvoju celotne Evropske unije.

V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje dr. Romane Jordan Cizelj Varovanje okolja je ena od prednostnih nalog Evropske unije. V ta namen je Evropska komisija ustanovila sklad LIFE III, ki je začel delovati leta 1992. Deloval je do leta 2007, od tedaj naprej pa se je preoblikoval v LIFE+. V preteklem letu je bilo porabljenih več kot 208 mio € za projekte v programu LIFE+.

Uredba 614/2007 EP in Sveta o finančnem inštrumentu LIFE+ za sorazmerno razdelitev projektov po posameznih državah članicah določa okvirne nacionalne kvote, v okviru katerih se izberejo projekti in dodelijo sredstva, če projekti dosežejo vsaj minimalno število točk. V primeru, da je število izbranih projektov za sofinanciranje ene od držav članic manjše od njene okvirne letne kvote, se preostala sredstva dodelijo najboljšim projektom drugih držav članic. Zaskrbljuje dejstvo, da je uspešnost pridobivanja sredstev držav članic zelo različna. V letu 2008 je bila najuspešnejša Belgija, ki je uspešno pridobila kar 206 % nacionalne kvote. Sledi ji Italija s 198 % nacionalne kvote, Grčija s 165 % nacionalne kvote. Na repu razpredelnice so se znašle Malta, Luksemburg, Litva in Irska, ki nimajo niti enega pridobljenega projekta. Slovenija je pridobila 19 % nacionalne kvote, kljub temu da ima največji delež ozemlja uvrščenega v omrežje Natura 2000, ki je določeno po merilih, ki so za države članice obvezujoča.

Namen programa LIFE+ je financiranje najboljših pobud ali perspektivnih projektov, povezanih z upravljanjem območij Natura 2000. V evropskem interesu je, da se za naravo skrbi skladno in celovito v vsej Evropski uniji. Kljub temu pa izplen posameznih držav članic ni sorazmeren. Zato Evropsko komisijo sprašujem:

1. Ali je Evropska komisija naredila analizo črpanja finančnih sredstev iz programa LIFE+? Če je odgovor DA, kakšni so zaključki te analize?
2. Ali Evropska komisija pozna vzroke, zaradi katerih devetnajst držav članic programa LIFE+ počrpa manj sredstev, kot je predvideno z nacionalnimi kvotami? Kar devet držav članic počrpa manj kot polovico sredstev?
3. Kako bo Evropska komisija ukrepala, da bo zagotovila večjo uspešnost črpanja finančnih sredstev v vseh državah članicah ter s tem zagotovila skladen trajnostni razvoj v celotni EU?