Slovenija od opozicije dobila tisto, kar bi morala od vlade!

Na predkongresni javni tribuni SDS v Postojni so predsednik SDS Janez Janša, podpredsednik SDS in podpredsednik Strokovnega sveta SDS dr. Milan Zver, podpredsednica SDS in evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, nekdanji minister za notranje zadeve Dragutin Mate in mednarodni tajnik SDS mag. Anže Logar spregovorili o razvojnih izzivih, ki so pred Slovenijo in o odgovorih, ki jih nanje ponuja Slovenska demokratska stranka. Javne tribune sta se udeležila tudi župan občine Postojna Jernej Verbič ter poslanec SDS v DZ RS in podžupan občine Postojna Zvonko Černač. Janez Janša je uvodoma predstavil pomen bližajočega se 9. Kongresa SDS. Kot je dejal, je kongres pomemben dogodek, na katerem bo potrebno osvežiti temelje stranke, na katerih bo možno graditi vsakodnevno politično aktivnost. Vse prisotne je pozval k predstavitvi njihovih mnenj, stališč in ocen predkongresnih dokumentov, ki so dostopni na spletni strani http://www.sds.si/aktivnosti-2940/novice/predkongresna-gradiva/.

Predsednik SDS je precej besed namenil gospodarski in finančni krizi. Kot je dejal, je Evropska unija Slovenijo še lansko leto uvrščala med države, ki bi lahko krizo prebrodile brez večjih težav. Po njegovih besedah je tej napovedi botrovala visoka gospodarska rast, številne lizbonske reforme, ki so bile izvedene v času mandata prejšnje vlade, nizka zadolženost in nizka brezposelnost. Kot je opozoril, pa se situacija hitro poslabšuje, saj smo priča množičnim odpuščanjem, vlada pa ne sprejema ukrepov za pomoč gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest. »Na aprilski seji je bila samo ena točka dnevnega reda vezana na reševanje in blažitev krize,« je dejal Janša. Pri tem je mislil na predlog zakona o enkratnem pokojninskem dodatku vsem tistim upokojenkam in upokojencem, ki prejemajo pokojnine, nižje od 500 evrov. Izrazil je nerazumevanje nad dejstvom, da so vsi vladni poslanci glasovali proti, edini poslanec DeSUS-a, ki je napovedal podporo, pa je manjkal.

Po besedah Janeza Janše je tako odgovornost za Slovenijo prevzela SDS oziroma njen Strokovni svet. »Prejšnji teden smo se odločili, da ne bomo čakali na ukrepe vlade oziroma na njihovo odločitev, da sprejme sodelovanje opozicije, zato smo na Strokovnem svetu SDS sprejeli lastne predloge ukrepov, za katere mislimo, da bi morali biti sprejeti takoj. Tiste, ki jih lahko sami predlagamo v proceduro, so že vloženi, tiste, ki so v vladni pristojnosti, so bili predlagani vladi, nekateri pa so bili dani javnosti v razmislek,« je odgovor SDS na svetovno krizo in neučinkovitost slovenske vlade predstavil predsednik SDS in dodal: »S tem je Slovenija dobila od opozicije tisto, kar bi morala dobiti od vlade«. Med najpomembnejšimi ukrepi je izpostavil znižanje davka na dohodek pravnih oseb, davčne olajšave, skrajšanje roka za vračilo preplačanega DDV-ja, znižanje trošarin, manjše dajatve za podjetnike, ki odpirajo nova delovna mesta, zniževanje števila zaposlenih v javni upravi z »mehkim pristopom«, stimulirano prostovoljno delo nad zakonsko določeno starostno mejo ter javna objava vseh t.i. tajkunskih kreditov. Kot je poudaril, so to le nekateri ukrepi med več kot stotimi predlogi.

Svoj nagovor je Janša sklenil z opozorilom, da bo jeseni situacija v Sloveniji izjemno zaostrena, v kolikor evropske volitve ne bodo streznile vlade in dodal, da bo te volitve odločila udeležba, saj kot pravi, pri nizki udeležbi dejansko šteje vsak glas. »Slovenija s številom poslancev ne more doseči veliko, lahko pa veliko doseže z njihovo kvaliteto,« je dejal Janša in dodal, da zato ni nepomembno, kdo nas zastopa v Evropskem parlamentu.

Tudi dr. Zver je izrazil zaskrbljenost nad neučinkovitostjo vlade, ki se bolj kot s krizo ukvarja z medsebojnimi odnosi. »Tudi orkester je lahko sestavljen iz vrhunskih izvajalcev, pa je rezultat slab, če ne igrajo usklajeno,« je dejal. Po njegovem mnenju bi morala vlada v javnosti vzbujati zaupanje, ne pa negotovost. Ključni problem vlade Boruta Pahorja vidi v tem, da je zgrešila prioritete. Kot pravi, se namesto s krizo, ukvarjajo s priviligiranjem določenih manjših skupin ljudi, kot je na primer odvetniški lobi ali t.i. izbrisani.

Dr. Jordan Cizljeva je poudarila, da se v Slovenski demokratski stranki pred kongresom resno razmišlja o tem, kaj je dobro za Slovenijo in ne kaj je dobro samo za nekatere posameznike. Kot pravi, je tu bistvena kvalitativna razlika med slovenskimi strankami.

Poudarila je tudi, da evropske volitve niso drugorazredne volitve in to ponazorila na mnogih praktičnih primerih. Evropski parlament ima po njenih besedah velik vpliv na posamezne narode znotraj unije, saj je, kot pravi »80 % zakonodaje, ki se sprejema v Državnem zboru RS, pogojene s strani Evropske unije«. Odgovornost za pravo ukrepanje vidi tako na političnih predstavnikih, kot na posamezniku. Slednji mora sprejemati prave odločitve na volitvah, je dejala.

Dragutin Mate je izpostavil, da je SDS stranka vrednot. »Zato ponujamo roko opoziciji in pripravljamo predloge,« je dejal. Strinja se z dr. Zverom, ko pravi, da je vlada Boruta Pahorja izbrala napačne prioritete. Po njegovem mnenju so t.i. izbrisani kupovanje glasov z davkoplačevalskim denarjem, saj kot je dejal, navedbe notranje ministrice Katarine Kresal, da odločbe niso podlaga za odškodnine, ne držijo. Po njegovem mnenju to dokazujeta že dve pozitivni sodbi, še posebej tista iz mariborskega okrožnega sodišča, ki v obrazložitvi navaja, da je podlaga za pravni postopek v odločbi iz leta 2004, ki jo je izdalo notranje ministrstvo pod vodstvom dr. Rada Bohinca.

Mag. Logar je predstavil razloge za obiske Slovenske demokratske stranke po vseh slovenskih regijah. Kot pravi, lahko na ta način predstavniki stranke neobremenjeno predstavijo svoja stališča in videnje aktualnih političnih razmer, vzpostavijo dialog z lokalnim prebivalstvom in motivirajo vse prisotne na javnih tribunah k aktivnemu soustvarjanju politike v Sloveniji. Podal je tudi nekaj statistik iz prejšnjega mandata. Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj je objavil, da je Slovenija v mandatu vlade Janeza Janše svoj zaostanek za povprečjem razvitosti Evropske unije od leta 2005 zmanjšala za 5 %, da je prehitevala gospodarsko rast evropskih držav, da je gospodarstvo manj obremenjevala z davki ter da je bila stopnja tveganja revščine 11,5 %, kar je po besedah mag. Logarja eden najboljših rezultatov v Evropi. Zdi pa se mu zanimivo, da dobivajo dosežki prejšnje vlade pravo podobo v javnosti šele sedaj.

Živahna razprava se je nadaljevala z vprašanji iz publike in zanimivo razpravo po koncu uradnega dela.