Slovenija med poglavarstvom in kompleksno kleptokracijo
sreda, 28. 4. 2010Čeprav nas vsakodnevno pestijo raznovrstni problemi, ne moremo mimo širših pogledov na to, kaj se dogaja v naši domovini in kje se danes pravzaprav nahajamo po 20. letih od prvih svobodnih volitev in od uspešno izvedene osamosvojitve Slovenije v letu 1991, je na javni tribuni v Ljubljani dejal predsednik Odbora za pravosodje v Strokovnem svetu SDS dr. Lovro Šturm.
Resnici na ljubo je v marsikaterem pogledu prišlo do razočaranja, je uvodoma dejal dr. Šturm. Ko smo pred 20. leti z velikim žarom organizirali prve svobodne volitve in potem začeli postopek prehoda v svobodno demokratično družbo, smo uspešno v okviru Demosa pripeljali do osamosvojitve Slovenije in do tega, da smo Slovenci prvič v zgodovini dobili samostojno in neodvisno slovensko državo. Ko danes pogledamo nazaj, pa se včasih moramo vprašati, ali smo jo zares tudi dobili, smo dobili demokratično, pravno državo? Ali pravzaprav sploh imamo državo?Ali je v dojemanju naših ljudi in tudi v dojemanju politične elite, ki jo dandanes vodi, ali se je zasidralo prepričanje o tem, da imamo lastno državo? »Moram reči, da sem sam postal o teh vprašanjih v zadnjem času nekoliko skeptičen«, je dejal Šturm in pojasnil, da na eni strani lahko spremljamo izjave voditeljev politične elite, ki govorijo o »deželi« in ne »državi«. Hkrati tudi ni razmisleka o tem kako voditi državo, ampak kako voditi to deželo. To pomeni, da imamo »glavarstvo«. Na tej podlagi se tudi vodi politika, ki ni državotvorna politika, ki ni politika državniške narave, ampak je politika, ki je prilagojena obvladovanju sprotnih razprtij neke dežele, oziroma znotraj nekega glavarstva. »Z obžalovanjem ugotavljam, da na tem nivoju še nismo prišli do državniške drže«. Na drugi strani pa je značilnost slovenske družbe tudi to, da vedno bolj drsi v neko stanje, ki mu lahko rečemo stanje kleptokracije in to stanje kompleksne kleptokracije.Kleptokracija je vladavina predrznih in brezobzirnih zmikavtov. Če smo včasih imeli priliko videti kleptokracijo v svoji enostavni fazi, kjer se zmikavti polastijo vidne premoženjske oblike (recimo hiše, gozdov,..), smo dandanes v Sloveniji prišli v položaj, ko se to kleptokratsko prisvajanje tuje lastnine vrši na nepregleden način. Iz enostavne kleptokracije smo prišli v položaj kompleksne kleptokracije. Obdobje kompleksne kleptokracije nastopi takrat, ko se to prisvajanje, to nenehno, tiho prelivanje bogastva v zasebne žepe zgodi na način, ki ni transparentno in ki sploh ni razvidno. To je žal tudi edini napredek, ki smo ga v preteklih 20. letih tudi dosegli: iz enostavnega obdobja vladavine zmikavtov smo prišli v višjo stopnjo, bolj kompleksno stopnjo vladavine zmikavtov. Žal je situacija takšna in gotovo bo tu potrebno v kratkem času storiti korenite reze. To so težke naloge, ki nas čakajo. Tak položaj nam ne omogoča niti preživetja kot naroda, tudi naši številni intelektualci odhajajo v tujino, mladi ne najdejo zaposlitve, perspektive so zelo turobne. V tem položaju bo potrebno bistveno spremeniti situacijo. Na drugi strani imamo politično elito, ki se ukvarja sama s sabo, ki je skregana navznoter in navzven, ki se ne ukvarja z bistvenimi vprašanji kako najti izhod ne samo iz gospodarske, ampak tudi razvojne, zlasti pa iz duhovne krize. Slovenija potrebuje korenite spremembe in nujno je, da do teh sprememb pride čim prej. Dr. Lovro Šturm je v kontekstu analize glavarstev še omenil, da imamo v deželi poleg nekega formalnega, običajno še neformalnega glavarja, obenem pa tudi lokalne glavarje ali poglavarje. V Sloveniji so taki primeri znani. Takšen primer je tudi Ljubljana. Ni presenetljivo, da je Ljubljana med vsemi evropskimi prestolicami na predzadnjem mestu glede tega. Kakšna je lokalna ureditev komunalnih razmer za meščane neke prestolnice? Ljubljana je po primerjalni študiji na samem repu. Zakaj je to pomembno? Problemi, ki so se nakopičili in ki niso bili reševani zadnjih 20 let, se vedno bolj zaostrujejo s pritiskom na vse večjo koncentracijo vsega, kar teži v Ljubljano. V Sloveniji žal tudi nismo uspeli realizirati koncepta regionalizacije. Ta koncept je nujen, kajti edino na ta način bi preprečili, da se ne bi vse koncentiralo v Ljubljani.V Ljubljani tudi nismo nič naredili, da bi preprečili negativne vplive, ki jih v Ljubljani povzroča takšna koncentracija prometa. Ni naključje, da se je zato Slovenija pred kratkim znašla na zatožni klopi. Evropska komisija je proti Sloveniji vložila tožbo zaradi neizpolnjevanja direktive o reševanju problemov v zvezi s t.i. mikrodelci. To so škodljivi agensi, ki se nahajajo v zraku, ki so tako majhni, da jih je zelo težko zaznati. Prodrejo v notranjost pljučno-respiratornega sistema in ko se enkrat naložijo, se iz telesa ne izločijo več. Po dokazanih statističnih podatkih v Sloveniji zaradi tega letno umre 300 ljudi več kot bi sicer, od tega jih verjetno dve tretjini gre na račun ljubljanske kotline. Številni so dejavniki, ki k temu prispevajo. »V Ljubljani številni ukrepi, ki bi morali biti storjeni, niso bili narejeni. Nujno je, da jih izpeljemo. Nujno je, da se realizirajo«, je zaključil dr. Šturm.
Resnici na ljubo je v marsikaterem pogledu prišlo do razočaranja, je uvodoma dejal dr. Šturm. Ko smo pred 20. leti z velikim žarom organizirali prve svobodne volitve in potem začeli postopek prehoda v svobodno demokratično družbo, smo uspešno v okviru Demosa pripeljali do osamosvojitve Slovenije in do tega, da smo Slovenci prvič v zgodovini dobili samostojno in neodvisno slovensko državo. Ko danes pogledamo nazaj, pa se včasih moramo vprašati, ali smo jo zares tudi dobili, smo dobili demokratično, pravno državo? Ali pravzaprav sploh imamo državo?Ali je v dojemanju naših ljudi in tudi v dojemanju politične elite, ki jo dandanes vodi, ali se je zasidralo prepričanje o tem, da imamo lastno državo? »Moram reči, da sem sam postal o teh vprašanjih v zadnjem času nekoliko skeptičen«, je dejal Šturm in pojasnil, da na eni strani lahko spremljamo izjave voditeljev politične elite, ki govorijo o »deželi« in ne »državi«. Hkrati tudi ni razmisleka o tem kako voditi državo, ampak kako voditi to deželo. To pomeni, da imamo »glavarstvo«. Na tej podlagi se tudi vodi politika, ki ni državotvorna politika, ki ni politika državniške narave, ampak je politika, ki je prilagojena obvladovanju sprotnih razprtij neke dežele, oziroma znotraj nekega glavarstva. »Z obžalovanjem ugotavljam, da na tem nivoju še nismo prišli do državniške drže«. Na drugi strani pa je značilnost slovenske družbe tudi to, da vedno bolj drsi v neko stanje, ki mu lahko rečemo stanje kleptokracije in to stanje kompleksne kleptokracije.Kleptokracija je vladavina predrznih in brezobzirnih zmikavtov. Če smo včasih imeli priliko videti kleptokracijo v svoji enostavni fazi, kjer se zmikavti polastijo vidne premoženjske oblike (recimo hiše, gozdov,..), smo dandanes v Sloveniji prišli v položaj, ko se to kleptokratsko prisvajanje tuje lastnine vrši na nepregleden način. Iz enostavne kleptokracije smo prišli v položaj kompleksne kleptokracije. Obdobje kompleksne kleptokracije nastopi takrat, ko se to prisvajanje, to nenehno, tiho prelivanje bogastva v zasebne žepe zgodi na način, ki ni transparentno in ki sploh ni razvidno. To je žal tudi edini napredek, ki smo ga v preteklih 20. letih tudi dosegli: iz enostavnega obdobja vladavine zmikavtov smo prišli v višjo stopnjo, bolj kompleksno stopnjo vladavine zmikavtov. Žal je situacija takšna in gotovo bo tu potrebno v kratkem času storiti korenite reze. To so težke naloge, ki nas čakajo. Tak položaj nam ne omogoča niti preživetja kot naroda, tudi naši številni intelektualci odhajajo v tujino, mladi ne najdejo zaposlitve, perspektive so zelo turobne. V tem položaju bo potrebno bistveno spremeniti situacijo. Na drugi strani imamo politično elito, ki se ukvarja sama s sabo, ki je skregana navznoter in navzven, ki se ne ukvarja z bistvenimi vprašanji kako najti izhod ne samo iz gospodarske, ampak tudi razvojne, zlasti pa iz duhovne krize. Slovenija potrebuje korenite spremembe in nujno je, da do teh sprememb pride čim prej. Dr. Lovro Šturm je v kontekstu analize glavarstev še omenil, da imamo v deželi poleg nekega formalnega, običajno še neformalnega glavarja, obenem pa tudi lokalne glavarje ali poglavarje. V Sloveniji so taki primeri znani. Takšen primer je tudi Ljubljana. Ni presenetljivo, da je Ljubljana med vsemi evropskimi prestolicami na predzadnjem mestu glede tega. Kakšna je lokalna ureditev komunalnih razmer za meščane neke prestolnice? Ljubljana je po primerjalni študiji na samem repu. Zakaj je to pomembno? Problemi, ki so se nakopičili in ki niso bili reševani zadnjih 20 let, se vedno bolj zaostrujejo s pritiskom na vse večjo koncentracijo vsega, kar teži v Ljubljano. V Sloveniji žal tudi nismo uspeli realizirati koncepta regionalizacije. Ta koncept je nujen, kajti edino na ta način bi preprečili, da se ne bi vse koncentiralo v Ljubljani.V Ljubljani tudi nismo nič naredili, da bi preprečili negativne vplive, ki jih v Ljubljani povzroča takšna koncentracija prometa. Ni naključje, da se je zato Slovenija pred kratkim znašla na zatožni klopi. Evropska komisija je proti Sloveniji vložila tožbo zaradi neizpolnjevanja direktive o reševanju problemov v zvezi s t.i. mikrodelci. To so škodljivi agensi, ki se nahajajo v zraku, ki so tako majhni, da jih je zelo težko zaznati. Prodrejo v notranjost pljučno-respiratornega sistema in ko se enkrat naložijo, se iz telesa ne izločijo več. Po dokazanih statističnih podatkih v Sloveniji zaradi tega letno umre 300 ljudi več kot bi sicer, od tega jih verjetno dve tretjini gre na račun ljubljanske kotline. Številni so dejavniki, ki k temu prispevajo. »V Ljubljani številni ukrepi, ki bi morali biti storjeni, niso bili narejeni. Nujno je, da jih izpeljemo. Nujno je, da se realizirajo«, je zaključil dr. Šturm.