Slovenija med najboljšimi na svetu pri financiranju države v raziskave in razvoj

Dr. Žiga Turk na okrogli mizi Inženirske akademije Slovenije. Predsednik Odbora za razvoj v Strokovnem svetu SDS dr. Žiga Turk se je v sredo 26. oktobra 2011 udeležil okrogle mize z naslovom »Tehnološka avtocesta: raziskovalci v gospodarskem razvoju Slovenije«, ki jo je organizirala Inženirska akademija Slovenije. Dr. Turk je spregovoril o težavah slovenskega gospodarskega sistema v povezavi z znanostjo. Ob tem je izpostavil primere povezovanja znanosti in gospodarstva in spregovoril tudi o različnih državnih strategijah na področju vlaganja v znanost.”Ena stvar nas od Amerike bistveno loči, in sicer, da je ameriško gospodarsko okolje samo po sebi takšno, kjer lahko uspeš samo, če si inovativen. Tisto, kar je v Sloveniji v osnovi sistemski problem, pa je to, da pri nas gospodarski sistem ni tak, da bi zmagovali najboljši, oziroma ni v celoti oziroma ni dovolj tak, da bi zmagovali tisti, ki so dobri,” je ocenil dr. Turk in ob tem dodal, da “si dober, če vlagaš v inovacije, se povezuješ z znanostjo, zaposluješ doktorje … ”

V nadaljevanju je spregovoril o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na področju gradbeništva in informacijske tehnologije.

Po mnenju dr. Žige Turka je slovenska gradbena industrija pravzaprav propadla zato, ker ji je bilo preveč lepo v nekonkurenčnih pogojih. “Sodelovali so na avtocestnih razpisih, ali kakšnih drugih poslih in jim pravzaprav ni bilo treba biti dober v tehnološkem in razvojnem smislu, ker so imeli zveze in so se priklopili na državni proračun oziroma so dobivali posle zaradi drugih kvalitet, ” je dejal dr. Turk. Za industrijo slovenske informacijske tehnologije pa je ocenil, da je nekaj podjetij zelo dobrih, nekaj pa se jih je priklopilo na proračun in delajo na projektih za državno upravo.  Po oceni dr. Turka pa so v Sloveniji tudi podjetja, ki so v nišah na globalnem trgu prisiljena tekmovati, zato tudi nimajo težav s sredstvi za inovacije, in tudi zato iščejo doktorante ustreznih znanosti, pa tudi povezave z industrijo. “Če tekmuješ, potem te enostavno tekma sili v to, da boš dober,” je poudaril predsednik Odbora za razvoj v Strokovnem svetu SDS.
V nadaljevanju je spregovoril tudi o različnih državnih strategijah, pri čemer je dejal, da država pravzaprav težko ugiba, kdo so zmagovalci, kaj je smiselno v gospodarstvu in kaj ne.  “Slovenija ni imela nobene strategije, da bomo delali letala, jadrnice, motorje, krmilne sistem za reaktorje … Finska ni imela nobene strategije, da bo delala mobilne telefone, pa se jim je pojavila Nokia in so potem naredili sistem, ki ga vsi podpiramo;” je povedal dr. Turk.

Po njegovem mnenju se danes tudi vse države vračajo k industrijski politiki in k temu, da sredstva, ki jih je malo, skušajo bolje razporediti. “Prioritete bomo morali definirati, nekaj teh se je pojavilo tudi na tem posvetu. Zelo dobro delo je bilo vendarle opravljeno tudi v Svetu za konkurenčnost in če bomo imeli priložnost, bomo to obnovili in ena od nalog bo revizija, ali je tisto, kar je bilo napisano, še veljavno, in kje so niše, saj si ne moremo privoščiti, da je vse po vrsti prioriteta,” je dejal dr. Turk. 

Po njegovih besedah  bomo v času predvolilne kampanje lahko slišali tudi mnogo obljub glede finančnih sredstev za znanost, vendar pa “danes časi niso takšni, ko bi se dalo pričakovati večja sredstva, že če bodo sredstva ostala enaka, ne bo slabo.” Predsednik Odbora za razvoj v Strokovnem svetu SDS je bil mnenja, da lahko sam kot raziskovalec, državi vendarle pove, kako bi lahko za isto količino denarja oziroma sredstev, učinek zanj kot znanstvenika oziroma raziskovalca bil vendarle večji. “Mogoče pri odpravi omejitev, opravi birokratizacije, pri več svobode glede gospodarjenja s  sredstvi, da bi ob nepretirani  rasti sredstev vendarle dosegal iste ali boljše učinke,” je dejal.

Poudaril je tudi, da se absolutno strinja z idejami, ki so povezane z uvedbe socialne kapice. “To je treba narediti, to se da narediti na prispevkih delodajalca takoj, takoj lahko postanejo inženirji cenejši za podjetja, pa ne povečamo pritiska na plače,” je izpostavil. Ob tem je dodal tudi, da je ena od stvari, ki jih namerava SDS narediti, v kolikor bo imela priložnost za to v prihodnjem mandatu, podpora kreativnim industrijam. “Velika razlika je, ali Slovenija z znanstvenim denarjem podpira raziskave in razvoj, ki gredo potem kot nek polizdelek v BMW ali Mercedes, kjer tekmujemo z nizko ceno našega izdelka, država pa sofinancira ta razvoj, ali pa podpiramo razvoj, ki gre v blagovno znamko Gorenja, ali kogarkoli drugega,” je še poudaril dr. Turk. Po njegovem mnenju mora tudi na tem področju priti do razlikovanja oziroma distinkcije.  Dr. Turk je spomnil tudi na nedavno izdano publikacijo OECD-ja, kjer je navedeno, na katerih področjih je Slovenija dobra in kje slaba. “Zanimivo, pri start-upih, spin-offih, zgodnjem financiranju, rasti majhnih podjetij v srednje velika smo slabi in bistveno zaostajamo, smo pa med najboljšimi na svetu, ko gre za financiranje države v raziskave in razvoj v gospodarstvu,” je dejal dr. Turk.

Nenazadnje je izpostavil še “boj za talente”. Po njegovih besedah veliko znanstvenikov in raziskovalcev odide v tujino, tudi zaradi tega, ker lahko sodelujejo pri evropskih projektih, v slovenska podjetja pa je takšen vrhunski kader potem težje pridobiti.