Slovenija je ujetnica krivične sodbe
četrtek, 19. 6. 2014Dr. Damir Črnčec, predsednik društva Evropska Slovenija je uvodoma dejal, da bomo jutri »mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo pospremili predsednika največje opozicijske stranke na prestajanje krivične in nepoštene zaporne kazni.«
Po njegovih besedah je Slovenija ujetnica krivične sodbe, zato so v civilni družbi ocenili, da je čas, da se ustanovi Odbor za človekove pravice in temeljne svoboščine – Odbor 2014. »Odbor je namenjen temu, da naslovimo vprašanja, zakaj je v Sloveniji odprto vprašanje pravne države in vladavine prava,« je dejal dr. Črnčec.
Črnčec je še dejal, da se bo predsednik največje opozicijske stranke, jutri ob 16. uri z avtomobilom in somišljeniki sestal na izvozu Šempeter ob avtocesti, nato pa se odpeljal proti Dobu. »Ob 17. uri bomo na Dobu tisti, ki mislimo, da prihaja do krivice in ga bomo pospremili na prestajanje krivične in nepravične kazni. Vse, kar bomo počeli, bomo počeli mirno in dostojanstveno, vendar odločno in nepopustljivo,« je dejal Črnčec in dodal, da naj imajo ljudje s seboj slovenske zastave. Obenem je tudi pozval vse slovenske državljane in državljanke na Dob. Na pravosodne organe pa je naslovil tudi javno vprašanje, zakaj se mora zaporna kazen izvršiti tam, kjer so najtežji kriminalci. »Tako ne gre naprej. To ni evropska Slovenija, to ni demokratična Slovenija, niti Slovenija, ki temelji na vladavini prava. Bilo je dovolj,« je še dejal predsednik društva Evropska Slovenija.
Nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek se je danes pred slovensko javnostjo vprašal, ali so v Sloveniji zagotovljene ustavne pravice do poštenega sojenja, obrambe, izrabe pravnih sredstev, do vseh pravic, ki jih zagotavlja civilizirana Evropa ali normalne države. »Menim, da to, kar se dogaja pri nas, ni normalna država in da se ustavne pravice ne izvajajo tako, kot bi se morale,« je dejal. Pojasnil je še, da se je v zadevi Patria obsojeni pritožil na ustavno sodišče, saj zakon natančno določa, kdaj se lahko sprejme ustavna pritožba, obstajajo tudi izjeme. »Izjeme so za to, da lahko ustavno sodišče sprejme, če je izjemoma očitna kršitev ustavnih pravic in svoboščin in če bi z izvršitvijo sodbe nastale nepopravljive posledice,« je dejal dr. Jerovšek in dodal, da je primer Patria zagotovo takšna izjema. »Ustavno sodišče je sprejem ustavne pritožbe zavrglo zgolj s formalnimi razlogi, ne da bi podalo kakršenkoli utemeljen razlog, da je ne sprejme, ob tako hudih očitkih, ki so v tej pritožbi bili.«
V nadaljevanju je dr. Jerovšek spregovoril več besed o sami odločitvi ustavnega sodišča in o tem, da Ustavno sodišče ne vidi izjemnosti primera, ko je obsojen prvak najmočnejše opozicijske stranke in ko teče volilni proces in ko sodniki opozarjajo na regularnost, legitimnost in legalnost volitev.
»Menim, da je ta primer tako izjemen, da ga morda ne bo še 100 let in kliče po odločitvi Ustavnega sodišča oziroma sprejemu pritožbe,« je poudaril
Dr. Jerovšek je tudi opozoril, da Ustavno sodišče ne vidi očitne kršitve ustavnih pravic in svoboščin, čeprav že pritožniki navajajo celo vrsto kršitev glede poštenega in nepoštenega sojenja ter celo selektivno zbiranje ali izločanje dokazov v dokaznem postopku. »Če ta trditev drži, gre za eklatantno nepošteno sojenje in kršitev ustave,« je dejal dr. Jerovšek
Nadalje pa je povedal še dva stavka iz ločenih mnenj ustavnih sodnikov. »V primeru, ki ga imamo pred seboj, je kršitev človekovih pravi jasna, očitna in flagrantna. Zaporna kazen je bila izrečena v flagrantno nepoštenem postopku, ki bo zaznamoval volitve,« je povzel iz ločenega mnenja ustavnega sodnika Zobca. Dejal je še, da so ločena mnenja analizirala sojenje in da bodo predmet nadaljnjih presoj.
»Ustavno sodišče je vzelo obdolženemu pomembno pravico do obrambe pred najvišjo institucijo zagotavljanja pravic, in to je danes žalosten dogodek. Za obsojenega bodo nastale nepopravljive posledice, kajti zaporne kazni ni mogoče nadomeščati z odškodninami, ni mogoče vzeti očetovstva majhnim otrokom v tako flagrantno kršenem postopku sojenja,« je dejal dr. Jerovšek, Vrhovno sodišče pa pozval, naj se zaveda pomena te zadeve in odgovornosti in razsodi po pravu in ustavi, kot to tudi veleva.
Dr. Matej Avbelj, dekan fakultete za Državne in evropske študije, je poudaril, da se sam v celoti strinja s kritiko sklepa o zavrženju pritožbe in se vprašal, zakaj večina na Ustavnem sodišču ni vzela te ustavne pritožbe v sprejem, zakaj ni pri njej odločila o vsebini. Povedal je, da sicer obstaja medsebojno zaupanje med institucijami, pa vendar se je vprašal, kaj bo, če Vrhovno sodišče ne bo začelo odločati o zahtevi za varstvo zakonitosti, kljub izrecni zahtevi, da ustavna pritožba vsebuje resne očitke glede človekovih pravic. »Kako bo z varstvom zakonitosti, kaj bo ostalo od zaupanja v Vrhovno sodišče, kaj bo ostalo od sklepa o zavrženju ustavne pritožbe in kaj bo ostalo od zaupanja ljudi v pravno in demokratično državo?,« se je obenem še vprašal dr. Avbelj.
»Ker gre za pravice volivcev, bi Vrhovno sodišče pred svojim vsebinskim odločanjem torej takoj in nujno moralo zadržati izvršitev sporne sodbe,« je poudaril. Dejal je še, da je sam trdno prepričan, na osnovi ločenih mnenj, da je bilo s pravnega vidika o tej zadevi povedano vse. »Krog nevzdržnosti se je na pravni način sklenil in tega primera ni več mogoče pravno ubraniti ali peljati naprej. Še več, kot je povedal France Testen, ta proces vsebuje eno veliko ustavnopravno luknjo, ta proces krši najbolj ključno načelo: ni sodnika brez tožnika.« Po besedah dr. Avblja tožilec ni opisal ključnega znaka kaznivega dejanja,zaradi česar je bil tudi obtožni predlog ves čas nesklepčen, zaradi česar bi moral biti takoj zavržen, sodišče pa je to luknjo zapolnilo. »Takšni obtožni predlogi ne bi nikoli smeli postati del prakse, še najmanj pa pripeljati do pravnomočnih sodb. Pred sabo imamo torej proces, ki se sploh ne bi smel začeti,« je bil jasen dr. Avbelj »Zaradi tako hude napake Vrhovnemu sodišču ne bo preostalo nič drugega kot da izreče pravnomočno oprostilno sodbo,« je bil jasen dr. Avbelj. Pri tem je dodal, da nobenega dvoma ni, da ima Vrhovno sodišče dolžnost, da pravnomočno sodbo o nastopu zaporne kazni zadrži, še preden začne odločati o vsebini. »Če sodišče tega ne bo storilo, smo kršili ne le pravne, temveč tudi civilizacijske standarde.« Nenazadnje je Vrhovno sodišče pozval, da čim prej odloči .
Dr. Andreja Poljanec je v svoji razpravi izpostavila, kako se oblikuje miselnost človeka do stopnje, da ni pripravljen nikomur škodovati. Izpostavila je potrebe po spoštovanju, pripadnosti, povezanosti, prepoznavnosti in varnosti. Nenazadnje je izrekla misel, da si želi, da postanemo narod, ki mu bomo z veseljem pripadali. »Poskrbimo, da bodo naši otroci odraščali v iskrene, ponosne in vesele Slovence;« je dejala.
Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, je dejal, da sta Janez Janša in Anton Krkovič dva ključna človeka, ki sta prispevala k temu, da živimo v »demokratični« državi znotraj evropske skupnosti in v zavezništvu, ki uspešno varuje naše meje. »Očitno gre za to, da se praksa, ki se je pričela po osamosvojitvi, nadaljuje in da se te ljudi, onemogoči,« je dejal. Spomnil je, da smo po času naše osamosvojitve bili priče temu, da so na najbolj ključna mesta v državi in zunaj nje prišli tisti, ki so nasprotovali naši samostojnosti. »Danes ne gre samo zato, da so tisti, ki so nasprotovali, prevzemali oblast, tako ali drugače vladali, gre za to, da je potrebno našo osamosvojitev tudi ad personam razvrednotiti,« je dejal Hojs in dodal, da si težko predstavlja, »da zapremo človeka, ki je ne le vodja opozicije, temveč je na noge postavljal državo.«
Spomnil je tudi na to, da je nenavadno, da je bil v procesu, kjer je bil predmet tudi pogodba s Patrio, tisti, ki je pogodbo podpisal (Erjavec) oproščen. »Nekdo drug pa je na podlagi te iste pogodbe, in ko se ni vpletal v pogodbo, obsojen« je še povedal Hojs. Nenazadnje je ocenil, da gre pri omenjeni sodbi za diskreditacijo osamosvojiteljev.
»Spodobno bomo g. Janšo pospremili na Dob, naše aktivnosti pa se s tem ne bodo končale, kajti več kot očitno je, da se v teh volitvah in s to sodbo onemogoča aktivna volilna pravica mnogih Slovencev,« je še poudaril Hojs.
Aleš Primc, predsednik Civilne iniciative za družino in pravice otrok, je prepričan, da si vsi želimo spoštovati slovensko sodstvo in da bo marsikdo jutri šel na Dob tudi zaradi tega razloga. »S tem, ko opozarjamo na nepravilnosti, ne želimo škoditi slovenskemu sodstvi, ampak si želimo, da bi to postalo zaupanja vredna institucija, ki odloča in ki ji lahko vsi pri njihovih odločitvah zaupamo,« je dejal Primc. Izpostavil je obžalovanje, da primer Patria kaže na to, da slovensko sodstvo v tem trenutku še ni takšno. »Ne le sodstvo, tudi pravosodje v celoti. Tako bi želel, da celotna slovenska javnost ve, da je naš namen pri vseh naših aktivnostih zgolj in samo en, to pa je, da bi se v tej državi vsak počutil varnega pred sodišči, ne pa da bi se počutil ogroženega od sodišč,« je izpostavil Primc. Dejal je še, da naj »naša prizadevanja ne izpadejo zgolj kot to, da hočemo enega zapornika spraviti iz aresta. Mi želimo doseči to, da nihče ne bo po krivici zaprt in to je interes prav vsakega v tej državi.«
Spregovoril je še glede podpore Urški Bačovnik Janša. Povedal je, da je prek internetne peticije glas podpore dalo že 3000 ljudi, okoli 3000 ljudi se je organiziralo samih in so prav tako zbrali podpise po vseh krajih po Sloveniji. »To se mi zdi izjemen podatek, glede na to, da pravi razlog za to naše odprto pismo sploh še ni nastopil. Največji zalet in zagon pričakujem potem, ko bo Janez Janša v resnici začel prestajati zaporno kazen.«
Aleš Primc je pojasnil še nekaj tehničnih podrobnosti, in sicer je dejal, da je po nekaterih informacijah direktor zavoda za prestajanje kazni poostril dostop do zapora, kar pomeni, da bo od parkirišč pa do zapora treba hoditi med 20 min in pol ure, zaradi česar naj si tisti, ki bodo prispeli na Dob, vzamejo nekaj več časa da pridejo peš do zbirališča.
Dr. Vasko Simoniti, nekdanji minister za kulturo in član Zbora za republiko, pa je opozoril, da je današnja situacija grozljiva in da je prišlo do obsodbe četudi ni bilo dokazano nič. Vprašal se je, kaj je pripeljalo do tega, da je današnja situacija takšna, kakršna je. »Glede delovanja pravosodja, ki je med najslabšimi v Evropi, glede na delovanje in javno nastopanje tožilcev, sodnikov na vsej vertikali, glede na delovanje paradržavne institucije KPK in njenih predstojnikov, glede na sprenevadavo delovanje Sodnega sveta, glede na brezsramno knjigo nekdanjega ubdovskega oficirja, ki je v svoji karieri uničil in prizadel ogromno število ljudi, glede popolnega ideološkega poenotenja medijev, ki nastopajo kot trobila tajne nomenklature, glede večinskega molka, velikega števila intelektualcev in institucij, ki so se izrekale jasno in pogumno, glede na posmehljivo demonstracijo nekdanjega predsednika CK ZKS na dan, kot je ustavno sodišče odločalo o pritožbi Janeza Janše, ugotavljam, da gre za konec pravne države,« je bil jasen dr. Vasko Simoniti. Po njegovi oceni gre pri sistematičnem grajenju ideološkega bloka proti Janezu Janši za preprečitev, da bi ljudje izrazili svojo voljo, zaradi česar bodo tokratne volitve nepoštene in nesvobodne.
»Odločitev ustavnega sodišča je uradno in brez vsakršne maske napovedala začetek državljanske vojne. Nikomur ni več zagotovljena niti elementarna varnost, pravosodje ni garant za pravno varnost, pravosodje in njegovi gospodarji uporabljajo surova in zastrašujoča sredstva, s katerimi vodijo državljansko vojno. Tak nihilističen odnos bo pripeljal do pogubnih posledic na vseh ravneh v naši državi,« je bil še kritičen dr. Simoniti.