Slovenija je nizko zadolžena država!

Objavljamo odgovor vsem tistim, ki so pred in po volitvah zadolženost Slovenije uporabljali in jo še uporabljajo v dnevno-politične namene, za zamegljevanje pravih problemov, kot tudi izzivov, ki so pred nami. Slovenija je nizko zadolžena država! To je odgovor vsem tistim, ki so pred in po volitvah zadolženost Slovenije uporabljali in jo še uporabljajo v dnevno-politične namene, za zamegljevanje pravih problemov, kot tudi izzivov, ki so pred nami. Nizko zadolženost Slovenije lahko najbolje podkrepimo z dejstvom, da ima Slovenija med 16 državami evro območja drugi najnižji bruto zunanji dolg in tudi drugi najnižji javni dolg. Nižji bruto zunanji dolg med državami evro območja ima od Slovenije samo Slovaška, medtem ko ima od Slovenije nižji dolg širšega sektorja države samo Luksemburg.

Dolg širšega sektorja države, za katerega so »odgovorni« vlada, lokalne skupnosti, ZZZS, ZPIZ, KAD in SOD oziroma država v širšem smislu, se je v Sloveniji v času mandata vlade Janeza Janše v odstotku BDP občutno znižal. S 27,2 % BDP v letu 2004 na po ocenah za leto 2008 21,6 % BDP. To pomeni, da se je dolg širšega sektorja države, ki se izračunava po metodologiji ESA – 95 oziroma po metodologiji Evropske unije, znižal za 5.6 odstotne točke BDP. Vlada Drnovšek – Rop iz obdobja 2000 – 2004 je dolg širšega sektorja države v odstotku BDP povečala.

Če primerjamo nominalne zneske dolga širšega sektorja države vidimo, da je vlada Janeza Janše v obdobju 2004 – 2008 javni dolg povečala za približno 800 milijonov evrov oziroma 10%. Vlada Drnovšek – Rop je v enakem časovnem obdobju 2000 – 2004 dolg širšega sektorja države povečala za približno 2.4 milijarde evrov oziroma za skoraj 50%. Iz podatkov, ki so javno dostopni tudi v publikacijah in spletnih straneh Evropske komisije oziroma Eurostata, je jasno razvidno, da je debata o zadolževanju in zadolženosti države politični pamflet najslabše vrste.

Podobno lahko rečemo tudi glede debate o bruto zunanjem dolgu. Med bruto zunanjim dolgom in javnim dolgom je namreč pomembna razlika. Bruto zunanji dolg namreč pomeni dolg rezidentov Slovenije do tujine. Sem spada tako dolg države, kot tudi bank, podjetij, gospodinjstev oziroma rezidentov Republike Slovenije do tujine. Glede povečevanja bruto zunanjega dolga je potrebno povedati, da se je zadolževanje v tujini začelo krepiti s popolno liberalizacijo kapitalskega in finančnega računa v procesu priprav na vstop v EU in še posebej s prevzemom evra. Samo Banka Slovenije je 1. 1. 2007, zaradi uvedbe evra, bruto zunanji dolg tako rekoč čez noč povečala za skoraj 10 % BDP. Ob tem je potrebno povedati, da javni dolg, za katerega je odgovorna država, k bruto zunanjemu dolgu prispeva le okoli 9 % celotnega bruto zunanjega dolga. Glavnino oziroma 77 % bruto zunanjega dolga predstavlja zasebni dolg oziroma dolg, ki ga imajo do tujine poslovne banke, podjetja, gospodinjstva. Vendar, kot že uvodoma rečeno, je Slovenija med državami evro območja tudi po tem kriteriju uvrščena zelo ugodno. V letu 2007 je bil namreč bruto zunanji dolg Slovenije za 90 odstotnih točk BDP nižji od povprečja držav evro območja.

Zaradi povečevanja bruto zunanjega dolga se je dejansko povečal tudi neto zunanji dolg. Ob tem pa je potrebno povedati, da se je tak trend povečevanja neto zunanjega dolga iz istih razlogov, ki smo jih našteli za bruto zunanji dolg, začel leta 2003. Za glavnino neto zunanjega dolga je odgovoren zasebni sektor. Država in Banka Slovenije sta do vstopa Slovenije v evro območje skupaj izkazovali neto terjatve do tujine in šele s prvim 1. 1. 2007 imata skupaj minimalni neto dolg do tujine. Kljub temu, da je prišlo do primanjkljaja neto pozicije Slovenije, je ta še vedno v vzdržnem okvirju.

Ni potrebno posebej poudarjati, da vlade držav članic Evropske unije v pogojih prostega pretoka kapitala, ljudi, blaga in storitev nimajo vzvodov za omejevanje najemanja kreditov rezidentov v tujini. Te ima do določene mere Banka Slovenije, vendar pa so s prevzemom evra le-ti bolj omejeni. Vlada Janeza Janše je v teh izjemnih in neponovljivih okoliščinah evropskih integracij, nižjih obrestnih mer, odprave deviznega tveganja in zmanjšanja drugih tveganj ter posledično večjem povpraševanju po kreditih, k stabilizaciji razmer prispevala s preudarno in varčno proračunsko politiko. Uspešno je izvedla strukturne reforme in zvišala olajšave za raziskave in razvoj. Namen naštetih ukrepov je doseganje višje produktivnosti slovenskega gospodarstva, višje tehnološke zahtevnosti proizvodnje in s tem doseganje višjih cen slovenskega blaga ter storitev na domačem in tujih trgih.